Sodba U 878/92

Jedro

Tožnica, ki živi in dela v ZR Nemčiji, v Slovenijo pa prihaja le občasno, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena ZDS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je zavrnila tožničino tožnice za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Ugotovila je, da je na dan plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije tožnica imela prijavljeno prebivališče v Sloveniji, da pa tu dejansko ne živi, ker živi in dela v tujini, to je v ZR Nemčiji.

Tožnica je v tožbi predlagala, da sodišče takšno odločbo odpravi. Navajala je, da je dejansko stanje bilo nepopolno ugotovljeno. Tožnica je res na začasnem delu v ZR Nemčiji, vendar je v Sloveniji prijavila stalno prebivališče že leta 1966. Tožnica v Nemčiji nima stalne zaposlitve. Z možem se vračata v Slovenijo vsaj dvakrat mesečno, ob koncu tedna. Leta 1977 sta začela graditi stanovanjsko hišo, ki je že dograjena. Obrazložitev v izpodbijani odločbi je pomanjkljiva in vsebuje le en stavek. Tožnica dela v ..., ta pa ni tako daleč, da ne bi bilo mogoče ob vsaki priliki prihajati domov. Tožnica je predlagala, da sodišče opravi ustno obravnavo po 34. členu zakona o upravnih sporih.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožba ni utemeljena.

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS - Uradni list RS, št. 1/91, 30/91, 38/92) v 2. odstavku 40. člena določa dva materialnopravna pogoja, ki morata biti izpolnjena, da državljan druge republike lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije. Prvi pogoj je, da je prosilec za pridobitev državljanstva na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, to je dne 23.12.1990, imel prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Drugi pogoj je, da prosilec dejansko živi v Sloveniji. Sodišče soglaša z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi, da tožnica dejansko ne živi na ozemlju Republike Slovenije. Zbrani dokazi kažejo, da je tožnica zaposlena v ZR Nemčiji in da v domovino prihaja le občasno. Iz njenega življenjepisa izhaja, da se je sicer leta 1966 stalno prijavila v ..., vendar je potem odšla na delo v Nemčijo. To potrjuje tudi vsebina dopisa oddelka za notranje zadeve očine z dne 18.5.1992. V njem je navedeno, da je iz evidence razvidno, da je tožnica od leta 1966 v ZR Nemčiji. V Sloveniji je prijavljena od leta 1982 dalje. Ker tožnica le občasno prihaja v Slovenijo, dejansko pa živi in dela v ZR Nemčiji, v smislu 1. odstavka 40. člena ZDS ni mogoče šteti, da dejansko živi v Sloveniji.

Sodišče je zato moralo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) tožbo zavrniti.

Za glavno obravnavo po 34. členu zakona o upravnih sporih ni pogojev.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 756/92
• Sodba U 965/92
• Sodba U 1097/92