<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep Cp 22/2008

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2009:CP.22.2008
Evidenčna številka:VS0011634
Datum odločbe:15.01.2009
Področje:MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
Institut:priznanje tuje sodne odločbe - uporaba določil Uredbe ES št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - načelo kontradiktornosti

Jedro

Okoliščine, ki bi napotovale na retroaktivno uporabo Uredbe v skladu z njenim drugim odstavkom 66. člena, niso podane, zato mora preizkus, ali je mogoče priznati tujo sodno odločbo, v konkretnem primeru temeljiti na določilih ZMZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju v petnajstih dneh povrniti 117 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je priznalo pravno veljavnost in izvršljivost sodbe Okrožnega sodišča v Gorici, št. 150/04 z dne 6. 8. 2003, s katero je bilo nasprotnemu udeležencu naloženo, da mora predlagatelju plačati znesek 8.998,74 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 1996 dalje. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba). Nasprotni udeleženec je proti navedeni odločitvi vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovemu ugovoru in zavrnitev predloga za priznanje tuje sodne odločbe, podrejeno pa razveljavitev. Navaja, da mora sodišče skladno z določbo 4. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. list SRS, št. 30/86 in nasl., v nadaljevanju ZNP) udeležencem postopka dati možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. Ker sodišče predloga za priznanje tuje sodne odločbe skupaj z dokazili ni vročilo nasprotnemu udeležencu, je bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Nasprotni udeleženec ni imel možnosti sodelovati pri ugotavljanju izvajanju dokazov. Razpisan tudi ni bil narok za izvedbo dokazov. Iz prevoda sodbe Okrožnega sodišča v Gorici je razvidno, da nasprotni udeleženec, čeprav je bil pravilno vabljen, na narok ni pristopil. Glede na navedeno bi za zadostitev pogoju iz 96. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. list RS, št. 56/1999, v nadaljevanju ZMZPP) predlagatelj moral med drugim v predlogu trditi, da je bil nasprotni udeleženec pravilno in pravočasno vabljen na glavno obravnavo. Predlogu bi moral predložiti ustrezno potrdilo o pravilnem in pravočasnem vabljenju nasprotnega udeleženca na glavno obravnavo Okrožnega sodišča v Gorici. Zapisnik o vročitvi Pom I 131/2000 ne zadostuje. Pristojnost tujega sodišča v konkretnem primeru je temeljila izključno na sedežu tožeče stranke, kar je po prvem odstavku 98. člena ZMZPP lahko razlog, da se tuja sodna odločba ne prizna. Izrek sklepa sodišča prve stopnje je glede obrestnega dela zahtevka nejasen in nedoločen (ni namreč razvidno katere obresti so nasprotnemu udeležencu naloženo v plačilo, od kdaj tečejo, itd.).

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi se je pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Gorici začel v letu 2000, sodba je bila izdana v letu 2003, pravnomočna pa je postala v letu 2005. Uredba je za članice Evropske Unije začela veljati dne 1. 3. 2002 (76. člen Uredbe), del pravnega reda Republike Slovenije pa je postala z vstopom Slovenije v EU dne 1. 5. 2004. Uporablja se za pravne postopke, ki so bili začeti, in za listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane kot javne listine po začetku njene veljavnosti (prvi odstavek 66. člena Uredbe). Prehodni režim ureja drugi odstavek 66. člena Uredbe, ki določa, da če je bila sodba izdana po začetku njene veljavnosti, vendar je bil postopek začet že pred tem, obstaja obveznost priznanja tuje sodne odločbe med drugim, če je bila pristojnost določena v skladu z določili te uredbe. Pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Gorici se je začel pred začetkom veljavnosti Uredbe (torej pred 1 . 3. 2002), pristojnost tega sodišča pa tudi ni bila določena v skladu s pravili iz II. poglavja te uredbe (ne torej po prebivališču toženca oziroma kraju izpolnitve zadevne obveznosti po prodajni pogodbi, kot to predvideva Uredba, temveč po sedežu tožnika). Upoštevajoč navedeno tako niso podane okoliščine, ki bi napotovale na retroaktivno uporabo Uredbe v skladu z njenim drugim odstavkom 66. člena, zato mora preizkus, ali je mogoče priznati tujo sodno odločbo, v konkretnem primeru, kot to pravilno ugotavlja pritožnik, temeljiti na določilih ZMZPP.

6. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS med drugim izhaja pravica stranke do izjavljanja v postopku. Zagotovljena ji mora biti pravica, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Opisano načelo je uveljavljeno tudi v nepravdnem postopku (4. člen ZNP) in posledično v postopku priznanja tuje sodne odločbe (111. člen ZMZPP). Vendar pa pritožnik nima prav, da so mu bila navedena procesna jamstva kršena, ker mu predlog za priznanje tuje sodne odločbe ni bil vročen v odgovor, saj ZMZPP tako kot Uredba tega ne predvideva. Razloge in okoliščine, ki preprečujejo priznanje tuje sodne odločbe lahko nasprotni udeleženec glede na določili 108. in 109. člena ZMZPP uveljavlja šele z ugovorom zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe. V skladu s prvim odstavkom 96. člena ZMZPP je trditveno in dokazno breme, da v postopku, v katerem je bila izdana sodba, zaradi nepravilnosti ni mogel sodelovati, na strani nasprotnega udeleženca. To pomeni, da sodišče prve stopnje ni moglo izvajati dokazov glede te negativne procesne predpostavke po prejemu predloga, kot to zatrjuje pritožnik, zato tudi njegova pravica do izjave ni mogla biti kršena, predlagatelju pa v predlogu tudi ni bilo treba zatrjevati in dokazovati, da je bil nasprotni udeleženec pravilno in pravočasno vabljen na glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Gorici. Da na glavno obravnavo nasprotni udeleženec ni bil vabljen, v svojem ugovoru ni zatrjeval. Navajal je le, da vročitev ni bila pravilna, ker ni bil opozorjen, da prevzem pisanja tujega sodišča lahko odkloni. Zmotno je prepričanje pritožnika, da mora sodišče v postopku za priznanje tuje sodne odločbe razpisati narok, saj mu določba četrtega odstavka 109. člena ZMZPP takšne obveznosti ne nalaga.

7. Res je, da je lahko eden od razlogov za nepriznanje tuje sodne odločbe tudi okoliščina, da je pristojnost tujega sodišča temeljila na državljanstvu tožnika, vendar sodišče na navedeno ne pazi po uradni dolžnosti, ampak na ugovor osebe, zoper katero je bila odločba izdana (prvi odstavek 98. člena ZMZPP). Nasprotni udeleženec navedenega v ugovoru ni uveljavljal. To je prvič storil šele v pritožbi. V postopku priznanja tuje sodne odločbe pa lahko nasprotna stranka ugovor iz (1. točke) prvega odstavka 98. člena ZMZPP poda samo v ugovoru proti sklepu o priznanju tuje sodbe (tretji odstavek 109. člena ZMZPP), ne pa pozneje. S sodbo Okrožnega sodišča v Gorici je bilo nasprotnemu udeležencu naloženo plačilo zakonitih zamudnih obresti od 26. 7. 1996 dalje, sodišče prve stopnje pa je v izreku svojega sklepu navedlo le "s pripadajočimi obrestmi." Od kdaj tečejo obresti in kakšne so te obresti, tako res ni jasno razvidno. Ker pa je takšen del izreka, ki torej kaže na neizvršljivost, nasprotnemu udeležencu v korist, nima pravnega interesa, da ga izpodbija.

8. Ker niso podani razlogi, ki jih je uveljavljal nasprotni udeleženec, niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora proti sklepu o priznanju tuje sodbe potrdilo (111. člen ZMZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter v zvezi s 366. in 353. členom ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških obeh udeležencev temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 110. členom ZMZPP. Višina stroškov pritožbenega postopka je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo.


Zveza:

Uredba sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/1, 66/2.ZMZPP člen 96, 96/1, 98, 98/1, 108, 109, 109/4, 111.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMTI4