Sodba U 552/92

Jedro

Ugoditev, ker je tožena stranka kršila določbe zakona o splošnem upravnem postopku glede zaslišanja tožnice, posebnega ugotovitvenega postopka in obrazložitve izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za pravosodje in upravo v Ljubljani z dne 13.7.1992.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino zahtevo za imenovanje za stalnega sodnega tolmača za nemški jezik. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbe 3. člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih (Uradni list SRS, št. 36/82 - Uradni list RS, št. 18/92). Tožena stranka ugotavlja, da je iz priložene vloge in dokazil razvidno, da je tožnica polnoletna, da je državljanka Republike Slovenije in da ima srednjo strokovno izobrazbo. Za območje Republike Slovenije je imenovanih 165 stalnih sodnih tolmačev za nemški jezik. Po mnenju tožene stranke je za nemški jezik število stalnih sodnih tolmačev zaenkrat zadostno. Na podlagi navedenega ni bilo mogoče ugoditi tožničini vlogi, ker ne izpolnjuje pogoja glede strokovne izobrazbe, določenega v 1. odstavku 3. člena navedenega pravilnika, prav tako pa niso izpolnjeni pogoji, določeni v 2. odstavku 3. člena tega pravilnika, ker ne primanjkuje stalnih sodnih tolmačev za nemški jezik.

Tožnica v tožbi navaja, da visoka strokovna izobrazba ni nobeno merilo, ali obvladaš tuj jezik, ali ne. Na mariborskem območju je premalo zapriseženih tolmačev za nemški jezik. Izpolnjuje pogoje za imenovanje za stalnega sodnega tolmača za nemški jezik po določbah 3. člena navedenega pravilnika. Meni, da je tožena stranka dejansko stanje nepopolno in zmotno ugotovila. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in še dodaja: Tožena stranka je v upravnem postopku ugotavljala, ali so podane okoliščine, na podlagi katerih je po določbi 2. odstavka 3. člena navedenega pravilnika izjemoma lahko imenovana za sodnega tolmača oseba, ki ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo. Te bi bile podane, če bi tožnica obvladala tuj jezik, za katerega ni zadostnega števila sodnih tolmačev z ustrezno izobrazbo. Iz podatkov imenika stalnih sodnih tolmačev je razvidno, da je v Republiki Sloveniji od 594 stalnih sodnih tolmačev vpisanih 165 stalnih sodnih tolmačev za nemški jezik. Sodni tolmači so imenovani za nedoločen čas in za območje celotne Republike Slovenije. Ne glede na to sama skrbi, da so tolmači enakomerno zastopani po območjih temeljnih sodišč. Zadostnost števila sodnih tolmačev ugotavlja tudi na podlagi ocen posameznih temeljnih sodišč o potrebah za posamezne tuje jezike. Na tej podlagi ugotavlja, da v Sloveniji primanjkuje zlasti stalnih sodnih tolmačev za albanski, makedonski, turški in romunski jezik, na območjih Temeljnih sodišč v Murski Soboti in Kopru pa tudi za kitajski in italijanski jezik. Potrebe po imenovanju novih tolmačev za nemški jezik pa so minimalne. Te pa lahko po njeni oceni zadostijo osebe, ki imejo visoko strokovno izobrazbo. V tem času 16 kandidatov, ki izpolnjujejo vse pogoje iz 1. odstavka 3. člena navedenega pravilnika, opravlja preizkus znanja za stalnega sodnega tolmača za nemški jezik. Od tega so 3 kandidati s prebivališčem v Mariboru. V imeniku stalnih sodnih tolmačev je vpisanih 31 tolmačev za nemški jezik s prebivališčem v Mariboru in 26 tolmačev s prebivališčem na območjih Temeljnih sodišč v Celju in Murski Soboti. Ti podatki ji dajejo zadostno podlago za ugotovitev, da je na območju Republike Slovenije zadostno število stalnih sodnih tolmačev za nemški jezik. Zato po mnenju tožene stranke pri tožnici tudi niso izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 3. člena navedenega pravilnika. Pripominja, da je treba določbo 2. odstavka 3. člena navedenega pravilnika razlagati restriktivno, saj predvideva izjemo od pravila, ki je uveljavljeno v 1. odstavku tega člena. Pravilo pa je postavljeno z namenom, da se za sodne tolmače, ker to narekujejo potrebe postopkov pred sodišči in drugimi državnimi organi, postavijo široko razgledane in izobražene osebe. Tožena stranka meni, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku pravilno ugotovljeno in ta postopek pravilno in zakonito izveden. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sicer pravilno sklicuje na določbe 3. člena citiranega pravilnika o stalnih sodnih tolmačih. Po presoji sodišča pa je tožena stranka v upravnem postopku kršila določbe zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) začasno smiselno uporablja kot republiški predpis, in sicer določbe 8. in 143. člena navedenega zakona. Po teh določbah je treba, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo; samo v primerih, za katere to zakon dovoljuje, se lahko izda odločba brez poprejšnjega zaslišanja stranke (8. člen - načelo zaslišanja stranke); stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi; stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev stvari, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami; vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi; uradna oseba, ki vodi postopek, mora dati stranki možnost: da se izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, ter o predlogih in ponujenih dokazih, da sodeluje pri izvedbi dokazov in postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem po uradni osebi, ki vodi postopek, z njenim dovoljenjem pa tudi neposredno, in da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izjavi; pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba, če stranka prej ni imela te možnosti (143. člen - poseben ugotovitveni postopek). Tožena stranka ni izvedla upravnega postopka po citiranih določbah ZUP.

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka zaslišati tožnico in izvesti poseben ugotovitveni postopek po citiranih določbah 143. člena ZUP. Po presoji sodišča v konkretni zadevi niso podani pogoji, da bi lahko tožena stranka po skrajšanem postopku takoj odločila o stvari na podlagi določb 141. člena ZUP.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pomanjkljiva tudi zaradi tega, saj v obrazložitvi odločbe, glede na citirani pravilnik, tožena stranka ni navedla konkretnih razlogov, zaradi katerih meni, da tožničina zahteva ni utemeljena in da jo je treba zavrniti, pač pa le pavšalne navedbe, da je po njenem mnenju število stalnih sodnih tolmačev za nemški jezik (165) za območje Republike Slovenije zaenkrat zadostno in da tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v 2. odstavku 3. člena citiranega pravilnika, ker ne primanjkuje stalnih sodnih tolmačev za nemški jezik. Konkretne razloge je namreč tožena stranka navedla šele v odgovoru na tožbo. Z naknadno obrazložitvijo izpodbijane odločbe v odgovoru na tožbo se po presoji sodišča pomanjkljivost izpodbijane odločbe (s pavšalno obrazložitvijo) ne odklanja, ker mora biti obrazložitev v sami odločbi, s čimer je omogočena kontrola, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil pravilno uporabljen ustrezen materialni predpis. Izdaja odločbe s pomanjkljivo oziroma pavšalno obrazložitvijo in naknadna obrazložitev v odgovoru na tožbo, ko je bila izpodbijana odločba že izdana, po presoji sodišča namreč omogoča samovoljno odločanje v stvari in naknadno iskanje razlogov, da se opraviči že izdana odločba. Glede na navedeno je tožena stranka kršila določbo 2. odstavka 209. člena ZUP, po kateri obsega obrazložitev odločbe:

kratko razložitev zahtevkov strank, ugotovljeno dejansko stanje in po potrebi tudi razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v dispozitivu.

Ker je tožena stranka z izpodbijano odločbo kršila pravila postopka, kar je lahko vplivalo na odločitev, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Pravila ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiške predpise, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena navedenega ustavnega zakona. Pravno mnenje in pripombe v tej sodbi je tožena stranka dolžna upoštevati (62. člen ZUS).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009