Sodba U 537/92

Jedro

Rok za uveljavljanje denarne pomoči med brezposelnostjo je prekluzivni materialni rok, s potekom katerega ugasne tudi pravica sama.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika proti odločbi Republiškega zavoda za zaposlovanje - enote ... z dne 27.11.1991, s katero je bil zavrnjen njegov zahtevek za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. Pritrdila je stališču organa prve stopnje, da je pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo mogoče uveljavljati le v roku 30 dni po izteku pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (35. člen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 5/91, 12/92 - ZZZPB). Navedeni rok je materialni rok, ki ga ni mogoče podaljšati ne glede na razloge zamude.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi navaja, da je v začetku septembra moral odpotovati v ... zaradi dokumentov potrebnih za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Na območju Republike Hrvaške so se takrat vojne razmere močno zaostrile in so bile blokirane vse prometne povezave s Slovenijo, zaradi česar se ni mogel pravočasno vrniti v Slovenijo. Nastale objektivne ovire opravičujejo zamudo zakonskega roka za uveljavitev denarne pomoči med brezposelnostjo in bi jih tožena stranka morala upoštevati. Socialne razmere družine so kritične. Tožnik nima lastnih dohodkov in sedaj je brezposelna tudi njegova žena, v družini pa sta dva mladoletna otroka. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne iz razlogov izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za denarno pomoč med brezposelnostjo. Tožena stranka pravilno ugotavlja, da pogoje za pridobitev te pravice določa v 35. členu že citirani ZZZPB. Po določbi 1. odstavka 35. člena zakona zavarovanec lahko v roku 30 dni po izteku pravice do denarnega nadomestila uveljavlja pravico do denarne pomoči. Tožnik ne izpodbija dejanske ugotovitve, da se mu je 11.9.1991 iztekla pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ter da je zahtevek za pravico do denarne pomoči vložil 11.11.1991, torej po preteku 30 dnevnega roka. Odločilne dejanske okoliščine torej niti niso sporne, zato je neutemeljen tožbeni ugovor glede nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po presoji sodišča je pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Tožena stranka pravilno zaključuje, da je z zakonom predpisani 30 dnevni rok za uveljavljanje pravice prekluzivni materialni rok. To pomeni, da s potekom tako določenega roka ugasne tudi pravica sama. Škodljive posledice zamude materialnega roka se ne dajo odpraviti ne glede na vzrok zamude. Zato ni mogoče upoštevati tožbenih ugovorov, da so objektivne okoliščine tožniku onemogočile pravočasno vložitev zahteve. Pri tem sodišče pripominja, da je tožniku bilo dobro znano, kdaj mu bo prenehala pravica do denanega nadomestila med brezposelnostjo. Če je v kritičnem času res moral odpotovati, bi to pravico lahko uveljavljal preko pooblaščenca. V tem postopku tudi ni mogoče upoštevati zatrjevanega kritičnega socialnega položaja družine. Če je to točno ima tožnik oziroma njegova družina možnost uveljavljati socialno-varstvene pravice po zakonu o socialnem varstvu.

Uveljavljena tožbena razloga torej nista podana, zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 625/92
• Sodba U 933/92
• Sodba U 1482/93