Sodba U 824/92-5

Jedro

Pogodbeni pravni naslednik ni upravičenec do denacionalizacije po 15. členu ZDen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti sklepu Sekretariata za gospodarstvo občine z dne 29.6.1992, s katerim je bila zavržena tožnikova zahteva za denacionalizacijo zemljišča, parc. št. 606/1 gozd v izmeri 24466 m2, pri katerem je vknjižena družbena lastnina in imetnik pravice uporabe Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje ... . Ugotovila je, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Tožnik ni pravni naslednik, kateri je bilo premoženje nacionalizirano na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Tožnik je sicer res sklenil kupno pogodbo, vendar ne za parcelo št. 606/1 katera je bila nacionalizirana že pred sklenitvijo pogodbe. Upravičenci do denacionalizacije so lahko le fizične osebe, ki jim je bilo premoženje odvzeto po določbah 3., 4. in 5. člena zakona o denacionalizaciji, ali njihovi dediči. Ker tožnik to ni,je bila njegova zahteva utemeljeno zavržena po 2. odstavku 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je s kupno pogodbo z dne 28.9.1967 prodala vse svoje nepremičnine, ki predstavlja zaščiteno kmetijo. Hkrati mu je s posebnim dogovorom prepustila vse pravice, ki bi kdajkoli nastale iz nacionaliziranega oz. razlaščenega posestva v P. Tožnik meni, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker zmotno razlaga določbe 15. člena zakona o denacionalizaciji. Pravni nasledniki niso le dediči, ampak tudi kupci, kar je tožnik bil. Tožnik je pravni naslednik po kupni pogodbi in posebnem dogovoru z dne 28.9.1967 in je zato pridobil vse pravice od svoje predhodnice in ki so se nato nanj prenesle. Do takega pravnega nasledstva pa se ne pride le na podlagi dedovanja, pač pa tudi pravnega posla. Tožnik je kot pogodbeni pravni naslednik vstopil v pravice, ki mu jih je z dogovorom z dne 28.9.1967 določila pravna prednica. Namen pogodbenikov je bil, da tožnik po eventualni spremembi predpisov pridobi tudi nepremičnine, ki so bile nasilno odvzete. Tožnik ima to parcelo tudi že v dejanski posesti in na njej zgrajeno vodno zajetje. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi. V dopolnitvi tožbe še navaja, da mu je občina Ljubljana Vič-Rudnik prodala več parcel, med ostalimi tudi parcelo št. 606/1 , vendar je po treh letih občina vložila zoper tožnika tožbo, da se kupna pogodba za parcelo št. 606/1 razveljavi. Pravnomočno je bilo o tem odločeno in tožniku je bila odvzeta lastninska pravica in posest na tej parceli.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Pojem upravičenca v postopku denacionalizacije opredeljuje 9. člen zakona o denacionalizaciji - ZDEN (Uradni list RS, št. 27/91) in to po dveh kriterijih. Prvi kriterij je prvotno lastništvo, to so torej osebe, katerih premoženje je bilo podržavljeno s predpisi oziroma na način, določen z zakonom. Drugi kriterij pa je jugoslovansko državljanstvo teh oseb na dan podržavljanja. Primere, ko so upravičenci do denacionalizacije iz 3., 4. in 5. člena tega zakona mrtvi ali so razglašeni za mrtve, rešuje 15. člen, ki določa, da so upravičenci za uveljavljanje pravic iz tega zakona njihovi nasledniki, pri čemer se pravno nasledstvo presoja po pravu Republike Slovenije.

Po presoji sodišča je pravni naslednik po 15. členu ZDEN le univerzalni pravni naslednik, pravno nasledstvo pa se presoja po dednem pravu Republike Slovenije. Tožnik je v zmoti, ko meni, da je kot pogodbeni pravni naslednik upravičenec do denacionalizacije po 15. členu ZDEN. Pravno nasledstvo po osebi, ki je umrla ali ki je razglašena za mrtvo, namreč ureja le zakon o dedovanju (Ur. list RS, št. 15/76), tožnik pa ni dedič po pokojni , zato tudi ne more uspešno uveljavljati zahteve za denacionalizacijo parcele, ki je bila nacionalizirana .

Tožena stranka je torej utemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009