Sodba U 668/92

Jedro

Državljan druge republike, ki stalno živi in dela v Švici, v RS pa prihaja le občasno, ne more pridobiti državljanstva RS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije. Ugotovila je, da že od leta 1966 živi in dela v Švici in da zato ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

V tožbi je tožnik predlagal, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in navajal, da se je leta 1977 poročil in da se je leta 1979 dejansko preselil. Ob vrnitvi družine iz Švice državljanstvo tožnika nekdanje Jugoslavije naj ne bi bilo ovira za skupno življenje. Tožnik je že več deset let na začasnem delu v Švici. Namerava se vrniti iz Švice najverjetneje po upokojitvi. Vse osebne dokumente je tožnik dobil. Tožena stranka 40. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije preozko razlaga. Od leta 1977 dalje tožnik dva ali trikrat letno prihaja in ostane v Sloveniji po en teden.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da tožnik živi in dela v Švici več kot deset let. Tam živi tudi družina. V Sloveniji ni bil nikoli zaposlen. Poročil se je v tujini.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDS-Uradni list RS, št. 1/91, 30/91, 38/92) v 1. odstavku 40. člena določa dva materialnopravna pogoja, ki morata biti izpolnjena, da državljan druge republike lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije. Prvi pogoj je, da je prosilec za pridobitev državljanstva Republike Slovenije na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, to je dne 23. decembra 1990, imel prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Drugi pogoj pa je, da prosilec dejansko živi na ozemlju Republike Slovenije. Sodišče soglaša z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi, da tožnik dejansko ne živi na ozemlju Republike Slovenije. Iz dejanskih okoliščin, ki so ugotovljene v upravnih spisih, nedvomno izhaja, da tožnik nikdar ni stalno živel na ozemlju Republike Slovenije. V ... se je sicer prijavil 27.9.1979, vendar je že junija 1966 odšel najprej na delo v Avstrijo, aprila 1986 pa je odšel v Švico, kjer se je kasneje poročil. V Sloveniji ni bil nikoli zaposlen. V Sloveniji ni lastnik stanovanja in ni imetnik stanovanjske pravice. Stanovanje, kjer ima prijavljeno prebivališče, je last tašče. Navedene okoliščine izhajajo tudi iz vlog tožnika, pa tudi iz njegovih tožbenih navedb. Tako je navedel, da je zaposlen v Švici, v tožbi pa je izrecno navedel, da se nameravajo on in njegova družina vrniti iz tujine najverjetneje po upokojitvi.

Vse navedene okoliščine potrjujejo ugotovitve tožene stranke v izpodbijani odločbi, zato je sodišče moralo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77) v zvezi s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) tožbo zavrniti.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 756/92
• Sodba U 965/92
• Sodba U 1097/92