Sodba U 229/92

Jedro

Tožnik je v R Sloveniji prijavil stalno prebivanje šele 5.4.1991 tako ne izpolnjuje enega od bistvenih pogojev po 1. odst. 40. čl. ZDRS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z utemeljitvijo, da je v Republiki Sloveniji prijavil stalno prebivališče šele 5.4.1991 in se nato odjavil 26.11.1991. Tako ne izpolnjuje pogoja za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki določa, da državljan druge republike lahko pridobi državljanstvo R Slovenije, če je imel dne 23.decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

V tožbi je tožnik navajal, da v Republiki Sloveniji živi od leta 1965, da je poročen in ima tri otroke. Leta 1976 je kupil zemljišče in zgradil hišo. Je obrtnik in podjetnik ter kooperant Cestnega podjetja Ljubljana. Stalno prebivališče v R Sloveniji ima od leta 1988 dalje, prej pa je imel prijavljeno stalno prebivališče v ...... To je razvidno iz odločb sodnika za prekrške in registracije motornega vozila. Tožnik nikoli ni odjavil stalnega prebivališča v R Sloveniji. Iz dopisa mestnega sekretariata za notranje zadeve z dne 26.2.1992 izhaja, da je bil izločen iz registra stalnega prebivalstva, kar je nezakonito. Tožnik je predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da je na podlagi računalniško vodenega registra evidence prebivalstva ugotovila, da je tožnik prijavil stalno prebivališče v R Sloveniji dne 5.4.1991. Torej ne izpolnjuje pogoja za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91, 30/91, 38/92 - ZDS) v 2. odstavku 40. člena določa dva materialnopravna pogoja, ki morata biti izpolnjena, da državljan druge republike lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije. Prvi pogoj je, da je prosilec za pridobotev državljanstva Republike Slovenije na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, to je dne 23. decembra 1990, imel prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Drugi pogoj je, da prosilec dejansko živi na ozemlju Republike Slovenije. Sodišče soglaša z utemeljitvijo v izpodbijani odločbi, da tožnik dne 23. decembra 1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča na ozemlju R Slovenije. To nedvomno izhaja iz dopisa z dne 26.2.1990, kjer je rečeno, da je tožnik prijavil stalno prebivališče v R Sloveniji 5.4.1991 in da pred tem datumom ni imel prijavljenega prebivališča v tej republiki. Po vsebini popolnoma enak je dopis istega sekretariata z dne 11.8.1992. Tudi drugi v upravnem spisu zbrani dokazi posredno kažejo, da je tožnik res šele 5.4.1991 prijavil stalno prebivališče v R Sloveniji. V prošnji za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije tožnik v rubriki 8, kjer je naveden datum prijave stalnega prebivališča, tega datuma ni navedel. V odjavi stalnega prebivališča je navedeno, da je bila njegova osebna izkaznica izdana 25.10.1990 v ..... Navedeno je tudi, da je imel staro stalno prebivališče pred 5.4.1991 v .... v naselju ...... Tako ne more biti dvoma, da je tožnik prijavil stalno prebivališče v R Sloveniji šele 5.4.1991, kar pomeni, da ne izpolnjuje enega izmed bistvenih pogojev za pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Zato je sodišče moralo tožbo zavrniti.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba U 756/92
• Sodba U 965/92
• Sodba U 1097/92