Sodba U 452/92

Jedro

Prijava zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja pripravnika je eden od pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Republiškega zavoda za zaposlovanje, enote ... z dne 16.3.1992, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za priznanje pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da določa pogoje za pridobitev te pravice zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS št. 5/91 in 12/92) v 35. členu. Ker tožnik nima predpisane gostote dela za pridobitev pravice do nadomestila za čas brezposelnosti, bi mogel uveljaviti le pravico do denarne pomoči po 3. odstavku navedene določbe, če bi mu kot pripravniku prenehalo delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, in bi izpolnjeval druge pogoje, med katerimi je tudi pogoj, da se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavi zavodu za zaposlovanje. Ker tožniku ni prenehalo delovno razmerje kot pripravniku, saj je bil po končani trimesečni pripravniški dobi, od 7.6.1990 do 31.8.1990 še naprej v delovnem razmerju za določen čas, kar izhaja iz potrdila organizacije z dne 25.10.1991 in iz odločbe z dne 7.6.1990 o razporeditvi na delovno mesto krojilca desk na avtomatični krožni žagi, pri zavodu pa se je prijavil šele 29.10.1991, tožena stranka zaključuje, da tožnik pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči ne izpolnjuje. Tožena stranka še pojasnjuje, da ne vpliva na presojo pravočasnosti prijave služenje vojaškega roka, ker je zakonski rok 30 dni za prijavo iztekel še pred odhodom v JA.

V tožbi tožnik navaja, da se v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja sicer res ni prijavil pri zavodu za zaposlovanje, vendar meni, da bi morala tožena stranka upoštevati, da ni imel v rokah nobenega dokumenta o prenehanju delovnega razmerja in ne delovne knjižice, brez katere se pri zavodu ni mogel prijaviti. Prilaga kopijo izjave z dne 10.6.1992 in smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi. Sklicuje se na razloge svoje napadene odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Če je priznanje kake pravice vezano na prijavo v roku, ki ga določa zakon, tako kot v tem primeru, ko je eden od pogojev za priznanje pravice do denarne pomoči po 3. odstavku 35. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti tudi ta, da se zavarovanec v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavi zavodu za zaposlovanje, ima zamuda takega roka praviloma za posledico izgubo pravice; če ne gre za tak rok, je to v zakonu posebej določeno, vendar v primeru 3. odstavka 35. člena navedenega zakona take določbe v zakonu ni. Zato tožena stranka utemeljeno ni upoštevala okoliščin, na katere se je tožnik skliceval v pritožbi, in jih ponavlja v tožbi. Na tek zakonitega roka namreč take okoliščine ne vplivajo. Da pa tožnikova prijava zavodu za zaposlovanje ni bila vložena v zakonitem roku, v tem primeru niti sporno ni.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča zakonita, zato tožnik s tožbo ni mogel uspeti. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s l. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• sodba in sklep U 259/2006
• Sodba U 185/93-5
• Sodba I Up 968/2006