Sodba U 219/92-7

Jedro

Če stranka pritožbi ugovarja, da parcelacija ni bila opravljena v skladu z lokacijsko dokumentacijo, na katero se sklicuje sklep sodišča o izvršbi, ki je bil podlaga za parcelacijo, mora drugostopni organ tak ugovor presoditi v obrazložitvi drugostopne odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Republiške geodetske uprave z dne 2.3.1992 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Geodetske uprave občine z dne 14.11.1991, s katero je navedeni prvostopni organ odločil, da se v zemljiškokatasterskem operatu katastrske občine spremenita oštevilčba in površina parcele št. 254/1 v izmeri 675 m2 v parc.št. 254/1 v izmeri 500 m2 in parc.št. 254/5 v izmeri 41 m2 ter površina parcele št. 256 v izmeri 3793 m2 tako, da je nova površina te parcele 3927 m2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bila parcelacija izvršena na podlagi sklepa sodišča o dovolitvi izvršbe. Tožena stranka zavrača tožnikov pritožbeni ugovor, da je bilo odmerjeno 41 m2 več zemljišča kot izhaja iz sodnega sklepa kot tudi pritožbeni ugovor, da pri parcelaciji ni bila upoštevana lokacijska dokumentacija in navaja, da je bila parcelacija izvršena ob pogojih lokacijske dokumentacije.

Tožnik v tožbi enako kot v pritožbi navaja, da je Geodetska uprava občine odmerila 541 m2 zemljišča, kar je več kot je bila pooblaščena s sklepom o izvršbi ter, da pri parcelaciji ni bila upoštevana lokacijska dokumentacija, po kateri je predvidena drugačna delitev. Tožnik še navaja, da parcelacija onemogoča dostop do parcele št. 256 preko parcele 254/1 ter se sklicuje na urbanistično mnenje Uprave za urbanizem občine Radovljica o možni spremembi zazidave na parceli št. 254/1.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je v postopku tožnik parcelaciji sicer ugovarjal, ni pa ugovarjal lokacijski dokumentaciji. Kolikor se ni strinjal z lokacijsko dokumentacijo, bi moral sodnemu izvršitelju podati ugovor in zahtevati ustavitev izvršbe. Navedba tožnika, da bi morala geodetska uprava pri parcelaciji upoštevati mnenje uprave za urbanizem in zahtevek tožnika po parcelaciji po neki novi lokacijski dokumentaciji, pa je tožbena novota in je zato ni mogoče upoštevati.

Odločbo je bilo treba odpraviti zaradi naslednjih razlogov:

V obravnavanem primeru gre za parcelacijo zemljišča po pravnomočnem sklepu o izvršbi Temeljnega sodišča Kranj, enote v Kranju z dne 14.2.1991, dopolnjenega dne 13.9.1991. Po navedenem sklepu je bila Geodetska uprava občine pooblaščena odmeriti v korist upnice 500 m2 stavbnega zemljišča parcel št. 254/1, 255 in 256 in sicer v smislu lokacijske dokumentacije z dne 26.8.1988. Tožnik je že v pritožbi navajal, da pri parcelaciji ni bila upoštevana lokacijska dokumentacija. Tožena stranka bi zato morala v pritožbenem postopku preizkusiti ali in kako je izvršena parcelacija skladna z navedeno lokacijsko dokumentacijo in to obrazložiti v izpodbijani odločbi. Da bi tožena stranka tako preizkusila pravilnost izvršene parcelacije pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Tožena stranka v izpodbijani odločbi sicer navaja, da je parcelacija izvršena v skladu z lokacijsko dokumentacijo, kako je parcelacija skladna z lokacijsko dokumentacijo in iz katerih sestavin lokacijske dokumentacije to izhaja, pa ne pove. Tožena stranka bi morala v obrazložitvi izpodbijane odločbe presoditi vse pritožbene navedbe in navesti razloge za zavrnitev tožbenih ugovorov. Ker tožena stranka tako ni ravnala, je s tem kršila določbe 209. in 245. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v skladu z določbo 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče tako kot zakon o splošnem upravnem postopku uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 1358/2002
• UPRS Sodba I U 2603/2017-10
• Sodba I Up 761/2000