<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep Cp 2/2006

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2006:CP.2.2006
Evidenčna številka:VS09287
Datum odločbe:29.06.2006
Področje:MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
Institut:priznanje tuje sodne odločbe - sistem omejenega preizkusa - ugovor prenehanja preživninske obveznosti - odločba o preživnini - odločba o dodelitvi otroka - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku

Jedro

V postopku o priznanju tuje sodne odločbe ni upošteven ugovor o njeni vsebinski nepravilnosti. Ugovor o prenehanju preživninske obveznosti zaradi nove odločbe o dodelitvi otroka se lahko uveljavlja v morebitnem izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom priznalo pravno veljavnost tuje sodbe Občinskega sodišča v Lukavcu, BIH, z dne 22.1.2002 pod opr. št. P 557/01, s katero je nasprotnemu udeležencu naloženo, da mora za svoja otroka od 5.12.2001 plačevati po 100 KM mesečne preživnine za vsakega od svoje pokojnine, ki jo prejema pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, dokler bodo za to obstajali pogoji ali do kakšne druge odločbe sodišča.

Ugovor nasprotnega udeleženca je senat prvostopenjskega sodišča zavrnil. Ugovorne razloge, da je mati oba otroka zapustila, da sedaj otroka živita pri nasprotnem udeležencu in sta tudi začasno prijavljena v Republiki Sloveniji ter sklep o dodelitvi obeh otrok njemu je presodilo kot ugovore proti vsebini tuje sodne odločbe, torej neupoštevne, saj se v tem postopku priznanja presojajo samo formalni pogoji za priznanje tuje sodne odločbe. Vsebino tuje sodne odločbe je imel nasprotni udeleženec možnost izpodbijati v postopku pred tujim sodiščem. V sedanjem postopku zatrjevani razlogi ne vplivajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o priznanju tuje sodne odločbe. Sodišče je še dodalo, da pa sicer iz tuje sodne odločbe izhaja njena časovna omejenost.

Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi proti sklepu o zavrnitvi ugovora proti sklepu o priznanju tuje sodne odločbe v hrvaškem izvodu pritožbe zatrjuje, da sta ves čas oba otroka dejansko preživljala on in njegov oče, v zahtevanem slovenskem prevodu pa se sklicuje tudi na svoje dosedanje navedbe, jih ponavlja in poudarja, da sta otroka od leta 2002 dodeljena njemu, da sedaj imata tudi že slovensko državljanstvo in hodita v osnovno šolo v Pivki, o čemer nasprotni udeleženec ponovno prilaga listine.

Predlagateljica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

V postopku za priznanje tuje sodne odločbe se mora sodišče omejiti na preizkus, ali so predložene vse zahtevane listine in ali niso podane negativne procesne predpostavke za priznanje (določbe 95. do 101. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - Ur. l. RS, št. 56/99; ZMZPP). Taka ureditev pomeni, da je presoja omejena predvsem na izpolnjevanje tako imenovanih formalnih pogojev za priznanje, vsebinsko pa se preizkus omeji le na vprašanje, ali tuja sodna odločba ne nasprotuje domačemu javnemu redu (sistem omejenega preizkusa).

V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da tuja sodna odločba ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. Nasprotni udeleženec je v ugovornem in pritožbenem postopku navajal razloge, zaradi katerih naj ne bi bil (več) preživninski upravičenec, ker je dejansko oba otroka preživljal on in ker sta sedaj tudi dodeljena njemu. Prvi razlogi pomenijo uveljavljanje vsebinske nepravilnosti tuje sodne odločbe in jih zato v tem postopku ni mogoče upoštevati. Podoben odgovor velja tudi za drugi sklop razlogov, glede katerih pa pritožbeno sodišče dodatno pojasnjuje naslednje:

Iz predloženih listin izhaja, da je nasprotnemu udeležencu s tujo sodno odločbo naloženo, da mora za vsakega od otrok od 5.12.2001 dalje plačevati po 100 KM mesečne preživnine vse dokler bodo za to obstajali pogoji. Nasprotni udeleženec je predložil tudi odločbo Centra za socialno delo Kalesija z dne 14.1.2003 pod št... (priloga B1), s katero je skrbstveni organ oba v izvenzakonski skupnosti rojena otroka dodelil očetu, sedanjemu nasprotnemu udeležencu, ker je mati oba otroka pripeljala očetu nasprotnega udeleženca in odšla neznano kam. Vendar pa je mati otrok s pooblastilom z dne 30.9.2002 (priloga A2) v skladu s Konvencijo o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini pooblastila slovensko Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je predlog za priznanje tuje sodne odločbe vložilo 30.3.2003.

Ob takih datumih je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu omenilo tudi, da že iz same tuje sodne odločbe izhaja časovna omejenost preživninske obveznosti nasprotnega udeleženca. Kakšna je ta časovna omejenost, v postopku priznanja tuje sodne odločbe ni potrebno ugotavljati ob dejstvu, da naložena preživninska obveznost velja vsaj za določeno obdobje.

Namen priznanja tuje sodne odločbe je v njenem pravnem učinkovanju na območju Republike Slovenije. Vprašanje, za katero obdobje velja priznana tuja sodna odločba, se bo obravnavalo v morebitnem izvršilnem postopku, ki bi dejansko pomenil pravno učinkovanje priznane tuje sodne odločbe na območju Republike Slovenije, v kolikor bo, glede na sedanje podatke, do njega sploh prišlo. Zaradi sklicevanja nasprotnega udeleženca na odločbo pristojnega skrbstvenega organa o dodelitvi obeh otrok njemu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v izvršilnem postopku lahko ugovarja, da je prišlo do prenehanja preživninske obveznosti, ki je bila določena v izvršilnem naslovu. Sodna praksa je že presegla stališče, po katerem naj bi s sodno odločbo določena preživninska obveznost prenehala le z novo sodno odločbo ali z dogovorom. Tako je vrhovno sodišče na primer v zadevi II Ips 133/98 poudarilo, da sta odločba o dodelitvi otroka in odločba o njegovem preživljanju neločljivo povezani. Preživnino plačuje tisti roditelj, ki otroka nima v varstvu. Tisti, ki ga ima, ga dejansko preživlja. Zato lahko prenehanje s pravnomočno sodbo naložene preživninske obveznosti dolžnik uveljavlja tudi in samo z ugovorom v izvršilnem postopku.

Odločitev prvostopenjskega sodišča je po vsem obrazloženem materialnopravno pravilna. Ker v postopku tudi ni prišlo do tistih procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.


Zveza:

ZMZPP člen 95, 101.ZIZ člen 55, 55/1-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMDM5NQ==