Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Sodstvo – ena od treh vej oblasti

23.12.2020 / Vrhovno sodišče

Decembra letos je v sklopu tradicionalnih Dnevov pravnikov prvič potekala samostojna sekcija, namenjena izključno sodstvu. Vodil jo je podpredsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević, posvečena pa je bila temi Sodstvo – ena od treh vej oblasti. V sekciji so kot govorci iz sodstva sodelovali predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič, podpredsednik Vrhovnega sodišča RS dr. Miodrag Đorđević in višja sodnica mag. Valerija Jelen Kosi. Iz pravosodja v širšem smislu pa sta sodelovala še predsednik Ustavnega sodišča Rajko Knez ter predavatelj na Pravni fakulteti v Ljubljani Grega Strban.

Predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič je v svojem prispevku na temo učinkovitosti in odgovornosti v sodstvu predstavil temeljne zaključke o učinkovitosti poslovanja slovenskega sodstva. Po njegovi oceni je to razmeroma učinkovito in v povprečju primerljivo z večino sodnih sistemov drugih držav v EU, ob čemer je dodatno opozoril tudi na pomen novih metodoloških pristopov za spremljanje dela in učinkovitosti sodstva. V nadaljevanju je navedel dva vidika odgovornosti sodstva in v sodstvu, in sicer institucionalno, na ravni sodstva kot sistema, ter individualno, ki se izkazuje pri vsakem sodniku posebej. Prepletenost in odvisnost obeh vidikov odgovornosti se kaže v tem, da je na institucionalni ravni sodna uprava vzpostavljena in odgovorna za zagotavljanje ustreznih pogojev za delo sodnikov, po drugi strani pa tudi delo vsakega posameznega sodnika odseva na institucionalni ravni, kar se v končni posledici odraža v ustrezni stopnji zaupanja, ki jo v javnosti uživa slovensko sodstvo.

Podpredsednik Vrhovnega sodišča in predstavnik Republike Slovenije za program Sveta Evrope za izobraževanje pravnih strokovnjakov o človekovih pravicah dr. Miodrag Đorđević je v prispevku Program HELP v slovenskem sodstvu izpostavil pomen vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic. Bolj ko se povečujeta pomen in vloga sodstva v družbi, večje so zahteve do sodstva in bolj je sodstvo pod budnim očesom javnosti. Vladavina prava je še posebej pomembna v kriznih časih, kot na primer pandemije/epidemije novega koronavirusa, ko se sprejemajo številni interventni predpisi, ki so zaradi sprejetja praviloma po skrajšanem postopku, brez predhodnega usklajevanja z relevantnimi deležniki, lahko vzrok napetosti in nasprotij med sodno in drugima dvema vejama oblasti, saj ima vsaka veja oblasti svoje različne prioritete in zahteve. Zato je bistvenega pomena zavedanje o pomenu spoštovanja in varovanja človekovih pravic, kar zadeva sodišča, že od začetka sojenja na prvi stopnji.

V tem kontekstu je izjemnega pomena, kar poudarja tudi Bruseljska deklaracija, okrepitev izobraževanja, tudi s pomočjo HELP programov Sveta Evrope, sodnikov, tožilcev, odvetnikov in uslužbencev o Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP) na način, da postane ta sestavni del njihovega poklicnega usposabljanja in vsakodnevne uporabe. Spletna stran HELP je platforma za dostop do gradiv za učenje na daljavo in za samostojno učenje v zvezi z EKČP in evropskimi standardi na področju človekovih pravic. Gradivo za učenje na daljavo je na voljo za izbrane skupine pravnih strokovnjakov. Gradivo za samostojno učenje pa je dosegljivo kateremukoli uporabniku, ki si ustvari račun na njihovi spletni strani. Informacije so objavljene tudi na podstrani Program HELP spletne strani Ministrstva za pravosodje RS.

Izobraževanje sodnikov in sodnega osebja kot del izboljšanja kakovosti sodnega sistema je predstavljalo osrednji del vsebine, ki jo je v okviru predavanja Zagotavljanje kakovosti sojenja podala višja sodnica mag. Valerija Jelen Kosi. Kot pomoč novim sodnikom so znotraj veliko širšega projekta Izboljšanje kakovosti sodstva vzpostavljena orodja, kot so priročniki za vodenje posameznih vrst postopkov, mentorstvo ter delavnice sodniških veščin, ki v majhnih skupinah naslavljajo sodnike prve stopnje z vseh sodišč v državi po posameznih pravnih področjih. Za sodno osebje so pripravljena posebna usposabljanja na delovnem mestu, vodniki za novega javnega uslužbenca in spletno usposabljanje za novo sodno osebo. Za udeležence v sodnih postopkih pa posebne brošure, animacije, spletna stran, posebne delavnice za sodno osebje in sodnika s področja psihologije in retorike. Kakovostno sojenje namreč ni le odličen sodnik, pač pa celoten sistem, v katerega vstopa stranka s pričakovanjem rešitve svojega spora na spoštljiv ter avtonomen način in tako, da je njen glas slišan.

Tovrstni projekti predstavljajo pomemben prispevek h kakovosti sodnega sistema, vendar zaradi omejenih kadrovskih in finančnih virov ne (z)morejo nadomestiti sistemskega usposabljanja novih sodnikov in sodnega osebja. Sodstvo samo lahko izvaja le projektne izboljšave, povezane z usposabljanjem. Zakonska podlaga za usposabljanje sodnikov, sodnega osebja in drugih pravosodnih poklicev je namreč v pristojnosti Ministrstva za pravosodje. “Nujna je prenova pravniškega državnega izpita in z njim povezanega usposabljanja, ki bo uvedla specializirano pripravo za posamezne pravosodne poklice z možnostjo medsebojnega prehajanja in obvezno medsebojno prakso za boljše razumevanje dela ter pristojnosti vsakega od njih. Vse to seveda zahteva konstruktivno sodelovanje med vsemi pravosodnimi poklici in pripravljenost pristojnega ministrstva za pripravo zakonodajnih rešitev”, je še dodala višja sodnica Jelen Kosi.

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.