Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Sodstvo predstavilo rezultate poslovanja v preteklem letu

22.05.2019 / Vrhovno sodišče

lpuus_SOD_VSRS_22-5-2019.jpg

Poslovanje sodstva v lanskem letu je bilo učinkovito in uspešno. Kazalniki učinkovitosti poslovanja so namreč stabilni tudi v primerjavi s tujino, še naprej se skrajšuje povprečni čas reševanja zadev in znižuje število nerešenih zadev, v Letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2018 ugotavlja Vrhovno sodišče.

V letu 2018 so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje nekaj več kot 838.000 zadev, medtem ko so jih rešila še več - nekaj čez 853.000. Število nerešenih zadev se je tako spet zmanjšalo - v primerjavi z letom 2017 za 9 odstotkov, v primerjavi z letom 2013 pa celo za 51 odstotkov. Prav tako se je nekoliko skrajšal pričakovani čas rešitve posamezne zadeve, ki je znašal 2 meseca za vse vrste zadev in 7,6 meseca za pomembnejše zadeve.

Sodišča so v letu 2018 rešila za 1 odstotek manj zadev kot leto prej, še vedno pa rešijo več zadev kot jih prejmejo. Zaradi določenih vrst sporov in novih pristojnosti je izjema le Upravno sodišče, ki je rešilo nekoliko manj zadev od prejetih.

Po letih obremenjenosti z velikim številom nerešenih zadev se tako slovensko sodstvo s svojimi analizami in aktivnostmi vedno bolj poglobljeno posveča vprašanjem kakovosti – od kakovosti kadrov, do kakovosti odločanja in pravičnosti obravnave udeležencev. V tem kontekstu je Vrhovno sodišče izvedlo vrsto aktivnosti na področju usposabljanja sodnikov in sodnega osebja, medtem ko je bilo za udeležence sodnih postopkov v okviru prve faze projekta Postopkovne pravičnosti pripravljenih več brošur, animacij in spletna stran, ki naj bi udeležencem čim bolj približali delovanje sodnega sistema.

Po drugi strani Vrhovno sodišče še vedno ugotavlja, da se sodstvo kljub številnim opozorilom zakonodajni in izvršilni veji oblasti še vedno sooča s problemom generacijske vrzeli, saj se zaradi zmanjševanja števila sodnikov v srednji generaciji, v starostni skupini od 35 do 44 let, nadaljuje trend upadanja števila sodnikov. Po mnenju Vrhovnega sodišča bi lahko omenjeno težavo omilili s prenovitvijo ureditve pravniškega državnega izpita, ki bi sodstvu omogočal sprotno prilagajanje števila sodnikov dejanskim potrebam. Sodstvo poleg tega že vrsto let opozarja na problematiko neustreznih prostorskih pogojev, ki je najbolj izrazita v Ljubljani, saj ljubljanska sodišča poslujejo kar na osemnajstih različnih lokacijah. Vrhovno sodišče je že večkrat izpostavilo tudi problem pomanjkanja sodnih izvedencev za določena področja in na nujnost imenovanja novih izvedencev, a kljub nekaterim korakom, ki jih je za reševanje tega problema že storila izvršilna veja oblasti, rezultati še niso zadovoljivi.

Če je sodstvo na svojem področju v zadnjih letih premaknilo delovanje na uspešnejšo raven, bi bilo pričakovati, da se tudi zakonodajna in izvršilna veja oblasti, vsaka v okviru svojih pristojnosti, ustrezno odzoveta na njegove potrebe, kar bi sodstvu omogočilo optimalne rezultate, ob tem opozarja predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič. Po njegovih besedah je uspešnost delovanja sodnega sistema v največji meri resda odvisna od dejavnikov na strani sodstva samega, a imajo na njegovo poslovanje pomemben vpliv tudi zunanji dejavniki, zlasti kakovostna zakonodaja in zagotovljeni materialni pogoji za delo, tako v smislu zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev, primerno ovrednoteni plačni sistem zaposlenih in nenazadnje tudi že omenjeni primerni prostorski pogoji.

Posamezna sodišča pa opozarjajo tudi na nekatere druge probleme pri poslovanju, denimo na pomanjkljivo opremo sodišč. Posebno težavo tako predstavlja oprema za zvočno snemanje obravnav, ki je pravzaprav odslužena in bi jo bilo treba odpisati. Ministrstvo za pravosodje že od leta 2015 ne zagotavlja njenega ustreznega sistemskega vzdrževanja in dogaja se, da sistemi odpovedujejo na dnevni bazi, kar za sodnike predstavlja resno motnjo pri vodenju obravnav. Sodišča med drugim opozarjajo tudi na težave z vročanjem sodne pošte, procesno disciplino in na neodzivnost upraviteljev in izvršiteljev.

Opazen napredek pa je sodstvo v zadnjih letih doseglo na področju elektronskega poslovanja in logistike, saj je elektronsko poslovanje že v celoti podprto v zemljiškoknjižnih in izvršilnih postopkih ter postopkih zaradi insolventnosti. V teh postopkih so slovenska sodišča v letu 2018 prejela 837.000 elektronskih vlog in opravila več kot 1,4 milijona elektronskih vročitev. V okviru nižanja stroškov in odprave administrativnih bremen na nivoju celotnega sodstva je tako lani sodni sistem pri skupnih stroških poštnine prihranil kar 771.000 evrov. V primerjavi s stanjem pred centralizacijo logističnih opravil pri vročanju pa je sodstvo v letu 2018 porabilo za približno 4,7 milijona evrov manj sredstev.

 

lpuus_DZ_VSRS_22-5-2019_OBJ.jpg

Predaja letnega poročila predsedniku Državnega zbora RS mag. Dejanu Židanu.

lpuus_MP_VSRS_22-5-2019_OBJ.jpg

Predaja letnega poročila ministrici za pravosodje Andreji Katič.

 

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.