Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče
Skoči na vsebino
Logotip - Vrhovno sodišče

Pozitiven trend v slovenskem sodstvu se nadaljuje

26.04.2019 / Vrhovno sodišče

Slovensko sodstvo posluje stabilno in uspešno, kažejo podatki EU Justice Scoreboard 2019, ki jih je danes predstavila Evropska komisija. Število nerešenih zadev se znižuje še naprej, pričakovani časi reševanja zadev v Sloveniji pa so povsem primerljivi z ostalimi državami EU.

Evropska komisija v svojem poročilu EU Justice Scoreboard 2019 (Pregled stanja na področju pravosodja) predstavlja analizo podatkov o poslovanju sodišč držav Evropske unije iz leta 2017, ki postavljajo Slovenijo in delovanje slovenskih sodišč v mednarodno primerljiv okvir. Poročilo EU Justice Scoreboard sicer prikazuje poslovanje sodstva na treh različnih področjih - učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti.

Podrobnejši podatki kažejo, da navkljub dejstvu, da naša država tudi po podatkih za leto 2017 ostaja pri vrhu med državami Evropske unije glede števila novih zadev na prebivalca na civilnem in gospodarskem področju, slovenskim sodiščem uspe vsako leto rešiti več zadev kot jih prejmejo in s tem zmanjševati število nerešenih zadev. To se odraža tudi v hitrosti reševanja zadev, saj pričakovani časi reševanja zadev v Sloveniji niso samo povsem primerljivi z ostalimi državami v EU, ampak so glede civilnih, gospodarskih in upravnih zadev celo šesti najhitrejši v celotni EU. 

Podatki o proračunu sodstva sicer kažejo, da Slovenija za sodstvo nameni relativno veliko sredstev (deseta med članicami EU po izdatkih za sodišča na prebivalca in četrta po deležu BDP, namenjenega sodiščem), a glede na število sodnikov (druga v EU) in delež plač sodnikov in sodnega osebja v celotnem proračunu sodstva (skoraj 80%) ta podatek ni presenetljiv. Sodišča so v Sloveniji namreč pristojna tudi za področja, ki v nekaterih državah ne sodijo v pristojnost in s tem v proračun sodstva (npr. zemljiška knjiga, izvršba), zato je število sodnikov glede na število prebivalcev tako visoko.

Čeprav je bila Slovenija vrsto let med najslabše ocenjenimi državami EU glede vprašanja percepcije neodvisnosti sodstva, je po nekaterih raziskavah (denimo raziskavi Vrhovnega sodišča iz leta 2017 in raziskavi Eurobarometer iz maja 2018) stopnja zaupanja v sodstvo vendarle narasla. V poročilu EU Justice Scoreboard 2019 se je Slovenija glede zaupanja v neodvisnost sodstva med splošno javnostjo uvrstila na 22. mesto (leta 2016 pa na 24. mesto). Vrhovno sodišče veseli, da se prizadevanja celotnega sodstva za izboljšanje kakovosti dela in izvajanje različnih projektov, namenjenih sodnikom, sodnemu osebju in javnosti očitno odražajo tudi v večjem zadovoljstvu javnosti z delom sodišč. Seveda ti rezultati še zdaleč niso zadovoljivi, pozitiven pa je očiten trend izboljšanja. Vrhovno sodišče ob tem ponovno poudarja, da je naloga vseh državnih institucij poskrbeti, da se varuje neodvisnost in nepristranskost sodstva kot samostojne veje oblasti ter v tem okviru tudi njen ugled in zaupanje v javnosti.

 


To sporočilo za javnost je informativne narave in s svojo vsebino ne zavezuje sodišča.