Slovesno obeležili 100. obletnico vrhovnega sodstva na Slovenskem

Slovesnosti ob 100. obletnici, ki poteka v ljubljanskem hotelu Union, se udeležujejo predstavniki vseh sodišč z območja nekdanje Avstro-Ogrske. S takšno udeležbo se je želelo tudi v simbolnem pomenu zaokrožiti pogled na čas vzpostavljanja slovenskega vrhovnega sodstva in drugih vrhovnih sodišč tega območja, na katerem so takrat nastajale nove državne entitete, ter ga zaključiti z mednarodnim okvirom Evropske unije oziroma Sveta Evrope, v katerem se danes nahaja Slovenija. 

Poleg predsednika Florjančiča je udeležence uvodoma nagovoril še predsednik republike Borut Pahor, v nadaljevanju pa še predsednica Vrhovnega sodišča Republike Avstrije dr. Elisabeth Lovrek, ki je predstavila avstrijski sodni sistem v luči prehoda iz avstro-ogrske ureditve, ter slovenski sodnik s Sodišča Evropske unije dr. Marko Ilešič, ki je spregovoril o pomenu Sodišča EU za delovanje sodstva v državah članicah EU. V popoldanskem delu programa bo sledil še simpozij z naslovom Mejniki Vrhovnega sodišča v preteklosti in izzivi v prihodnosti, na katerem bodo svoje prispevke predstavili nekateri ugledni mednarodni in domači pravni strokovnjaki, med njimi predsednica Ustavnega sodišča RS dr. Jadranka Sovdat. 

Na današnji slovesnosti se obeležuje spomin na 14. november 1918, ko je Višje deželno sodišče v Ljubljani na podlagi posebne Naredbe Narodne vlade SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov), prevzelo naloge in pristojnosti vrhovnega sodišča, prvega s to vlogo na ozemlju današnje Slovenije. Skozi zgodovino se je položaj najvišjega sodišča na Slovenskem spreminjal, dokler se ni z osamosvojitvijo Slovenije ter sprejemom nove ustave in zakonodaje vzpostavil sedanji sodni sistem, v katerem je prav sodna veja oblasti najpomembnejši gradnik pravne države ter varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

„Slovensko sodstvo se je moralo v zgodovinskem toku soočati z različnimi preizkušnjami, težavami in tudi stranpotmi, da je končno lahko v polnosti zaživelo vlogo in vsebino ene izmed treh vej oblasti, kot delujejo v demokratičnih državnih ureditvah po načelu delitve oblasti v sistemu medsebojnih zavor in ravnovesij,“ je v zvezi s tem izpostavil predsednik Florjančič.

Opozoril je tudi na širšo zgodovinsko pomembnost poti, ki se je začela na današnji dan pred natanko stotimi leti. „Prvič v zgodovini se je namreč realizirala namera državne organiziranosti slovenskega naroda na način, ki je zagotovil sodnike slovenske narodnosti. S tem je bilo logično povezano dejstvo, da je bil slovenski jezik prvič uveden kot edini notranji uradovalni jezik na višji sodni instanci, kar potrjuje utemeljenost stališča, da je prav tu izhodiščna točka slovenskega vrhovnega sodstva.“

Predsednik slovenskega Vrhovnega sodišča se je dotaknil tudi aktualnega trenutka in se vprašal, kje je Vrhovno sodišče in z njim celotno slovensko sodstvo danes. Po njegovih besedah so prizadevanja na vseh ravneh v zadnjih letih uspela rezultate delovanja sodstva občutno izboljšati, še posebej pri zagotavljanju sojenja v razumnem roku, saj čas reševanja zadev v splošnem ni več sistemski problem. „To je bilo doseženo kljub občutnemu zniževanju števila sodnikov v zadnjih letih, vendar ob pomembni podpori drugega sodnega osebja delu sodnikov,“ je med drugim povedal Florjančič in poudaril še, da naj bi bilo vodilo pri vseh in vsakršnih ravnanjih sodnika spoštovanje sočloveka, njegove osebnosti in dostojanstva.

Temeljni kamen zaupanja v sodstvo je nedvomno kvalitetno sodno delo, izraženo v sodnih odločbah, ki so razumljivo in prepričljivo obrazložene, je med drugim še izpostavil predsednik Vrhovnega sodišča in ob zaključku nastopa ponovno poudaril zavezanost slovenskih sodnikov k spoštovanju pravnega reda, načel pravne države, vključujoč temeljno načelo delovanja sodstva v njegovi neodvisnosti kot ene izmed treh vej oblasti. „Da to niso trajne vrednote, ki bi bile dane enkrat za vselej, kažejo primeri sodnih sistemov, kjer se zastavlja vprašljivost neodvisnosti delovanja sodne veje oblasti celo pred nadnacionalnimi sodišči in je prav izraziti solidarnost s kolegi sodniki, ki doživljajo take razmere.“