zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

  • Zemljiška knjiga

  • COVL - izvršba

  • Izračun zamudnih obresti

  • Obravnave

  • Sodna praksa

obvestila o piškotkih

Naša spletna stran uporablja tehnologijo piškotkov (cookies). Piškotki omogočajo uporabo naprednih, uporabniku prikrojenih možnosti. Omogočajo nam tudi spremljanje statistik obiska, s čimer pridobivamo prepotrebne podatke za nenehno izboljševanje strani. Če zapisa piškotkov ne boste dovolili, boste prikrajšani za možnosti, kakršni sta ogled video posnetkov in komentiranje objav prek družbenih omrežij.

Več informacij o piškotkih na sodisce.si


sprejmi piškotke | zavrni piškotke

vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

Vrhovno sodišče skozi čas

datum: 20.12.2016
vir: Vrhovno sodišče

Slovenci smo leta 1918 dobili svoje prvo višjestopenjsko sodišče - Višje deželno sodišče v Ljubljani. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno sodišče na Dunaju, je med drugim mogoče prebrati v publikaciji z naslovom Vrhovno sodišče na Slovenskem skozi čas, ki so jo na Vrhovnem sodišču RS pripravili ob nedavni slavnostni občni seji vrhovnih sodnic in sodnikov, s katero so obeležili 25. obletnico nastanka Republike Slovenije.

Ob omenjenem slavnostnem dogodku je Vrhovno sodišče sicer pripravilo dve publikaciji. V prvi je podrobneje predstavljeno današnje Vrhovno sodišče, posamezni sodni oddelki vključno z vsemi sodnicami in sodniki Vrhovnega sodišča ter različne službe, ki delujejo v okviru sodišča. Podrobno je opisan tudi položaj sodstva oziroma sodne veje oblasti v Sloveniji. Druga, že v uvodu omenjena publikacija, pa predstavlja bogato in zanimivo zgodovino sodišča vse od časa Avstro-Ogrske do danes, ob čemer je del knjige namenjen tudi zgodovini sodne stavbe, v kateri poleg Vrhovnega sodišča delujeta ljubljansko Okrožno in Višje sodišče in je javnosti bolj znana pod imenom ljubljanska Sodna palača.

Razglednica iz leta 1912. Pogled na sodno palačo in Miklošičev park.

Publikacija Vrhovno sodišče na Slovenskem skozi čas predstavlja prvi zgodovinski pregled nastanka slovenskega vrhovnega sodišča vse od časov avstrijskega cesarstva. Na pobudo vrhovnega sodnika Vladimirja Horvata sta jo po treh letih intenzivnih raziskav pripravili vodja Centralne pravosodne knjižnice mag. Marjeta Oven in njena sodelavka, bibliotekarka Maja Vavtar.

Medtem ko je bilo v času Avstro-Ogrske od sredine 19. stoletja za takratne slovenske dežele pristojno vrhovno sodišče na Dunaju, smo Slovenci po razpadu cesarstva po odredbi novoustanovljene vlade SHS 14. novembra 1918 dobili prvo višjestopenjsko sodišče - Višje deželno sodišče v Ljubljani, je med drugim mogoče prebrati v publikaciji. Sodbe Višjega deželnega sodišča so bile dokončne, nadaljnjega pravnega sredstva zoper njihove odločbe namreč ni bilo, s čimer je postalo prvo slovensko sodišče, ki je opravljalo naloge vrhovnega sodišča. S tem so bili postavljeni temelji slovenskega (pravo)sodnega sistema.

Z ustanovitvijo oddelka B pri Stolu sedmorice v Zagrebu, ki je bil pristojen za sojenje na tretji instanci za pravno območje Slovenije in Dalmacije, je leta 1920 Višje deželno sodišče v Ljubljani izgubilo pristojnosti vrhovnega sodišča in je postalo drugostopenjsko sodišče. Vrhovno sodišče kot samostojno Vrhovno sodišče v Ljubljani pa smo Slovenci znova dobili leta 1939 in je bilo prvo vrhovno sodišče s sedežem v današnji Republiki Sloveniji.

Že po štirih letih delovanja ga je v času druge svetovne vojne ukinila nemška zasedbena oblast, z delom pa je ponovno nadaljevalo po vojni. Leta 1945 so najvišjo sodno oblast v novi državi prevzela Vrhovno sodišče Demokratične federativne Jugoslavije in njemu podrejena vrhovna sodišča posameznih republik. Tako je bila vzpostavljena sodna funkcija federacije in prek nje tudi povezovanje vseh sodišč v enotni sodni sistem. Sistem mreže vrhovnih sodišč je obdržal svojo obliko tudi po preimenovanju države leta 1946. Bistveno novost za ureditev sodstva je prinesla zadnja jugoslovanska ustava, sprejeta leta 1974, kateri je sledila tudi slovenska ustava. Načela enotnega sodnega sistema ni bilo več, organizacija sodišč je prešla v roke republik in avtonomnih pokrajin, položaj vrhovnega sodišča pa se je okrepil. Pred 25 leti je s samostojnostjo in novo Ustavo Vrhovno sodišče dobilo novo, najpomembnejšo pristojnost in odgovornost - postalo je najvišje sodišče v državi.

Pestra je tudi zgodovina ljubljanske Sodne palače, ki so jo po treh letih gradnje dokončali leta 1902. Še danes denimo ni znano, kdo je bil arhitekt, ki je zasnoval sodno stavbo, brez dvoma pa je Ljubljana z njo dobila monumentalno dvonadstropno palačo s prevladujočimi neorenesančnimi in neoklasicističnimi elementi ter z glavno fasado v antičnem slogu, pri kateri so bili zlasti opazni štirje močni jonski stebri. Sodna palača, ki ima od leta 2007 status kulturnega spomenika lokalnega pomena, je bila eden najbolj prestižnih gradbenih projektov, izvedenih v času ljubljanskega župana Ivana Hribarja, je v zgodovinskem pregledu njenega nastanka zapisala Romana Ciko Hočevar iz službe za odnose z javnostmi. Med mnogimi zanimivostmi v zvezi s stavbo pa morda posebej izstopa dejstvo, da je vse do obdobja po drugi svetovni vojni za Sodno palačo stala tudi jetnišnica, ki je lahko sprejela 380 jetnikov. Danes na tem mestu stojijo stanovanjske stolpnice.

 

Elektronski knjigi sta na voljo v dveh različicah: kot običajen PDF ali v pregledovalniku, ki omogoča navidezno listanje:

 

 

 

Nihče ni, razen pred Bogom, dolžan obtoževati samega sebe.
Acusare nemo se debet nisi coram Deo.