<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM sklep Kp 898/00

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2000:KP.898.00
Evidenčna številka:VSM30085
Datum odločbe:24.02.2000
Področje:kazensko procesno pravo
Institut:nedovoljen dokaz

Jedro

Pritožba zagovornika obdolženca ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP s tem, ko je sodbo oprlo na izpovedbo priče, kriminalista UNZ, o tem, kaj mu je o obravnavanih kaznivih dejanjih povedal obdolženec. Izjave obdolžencev, dane organom kazenskega pregona, je po določbi prvega odstavka 83. člena ZKP potrebno izločiti iz kazenskega spisa, sodišče pa o vsebini teh izjav ne sme spraševati uradnih oseb, ki so jih sprejele, če jih v dokaznem postopku zasliši kot priče. V nobenem primeru pa nanje ne sme opreti sodbe.

 

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obd. R. B. in ob reševanju pritožb okrožne državne tožilke ter zagovornika obd. I. Z. po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. R. B. spoznalo za krivega storitve dveh kaznivih dejanj ponarejanja listin po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 256. člena Kazenskega zakonika (KZ), obd. I. Z. pa za krivega storitve dveh kaznivih dejanj napeljevanja h kaznivim dejanjem ponarejanja listin po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 256. člena v zvezi s 26. členom KZ. Obema je po določbi 50. člena KZ izreklo pogojno obsodbo (prav bi bilo: pogojni obsodbi), z njo pa jima določilo posamezni kazni po pet mesecev zapora in nato enotni kazni devet mesecev zapora, s preizkusnima dobama štirih let. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) jima je naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in povprečnine.

Proti tej sodbi so se pritožili: - okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji, s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo spremeni in obema obdolžencema "izreče kazni brez uporabe določil 50. člena KZ", - zagovornik obd. R. B. "iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP, kazen iz razloga 2. točke citiranega člena". Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, podrejeno pa, da "sodbo razveljavi in obtožbo zavrne"; - zagovornik obd. I. Z. pa iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče "ravna v smislu prvega odstavka 394. člena ZKP".

Na pritožbo okrožne državne tožilke je podal odgovor zagovornik obd.

R. B. V njem predlaga zavrnitev navedene pritožbe.

Zagovornik obd. R. B. je v pritožbi predlagal, da pritožbeno sodišče njega in obdolženca obvesti o seji senata. Ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po skrajšanem postopku, navzočnost strank pa ni bila potrebna za razjasnitev stvari, pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 445. člena ZKP obd. R. B. in njegovega zagovornika o seji senata ni obvestilo.

Pregled zadeve je pokazal naslednje: Pritožba zagovornika obd. R. B. ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP s tem, ko je sodbo oprlo na izpovedbo priče S. P., kriminalista UNZ, o tem, kaj mu je o obravnavanih kaznivih dejanjih povedal obd. R. B. Izjave obdolžencev, dane organom kazenskega pregona, je po določbi prvega odstavka 83. člena ZKP potrebno izločiti iz kazenskega spisa, sodišče pa o vsebini teh izjav ne sme spraševati uradnih oseb, ki so jih sprejele, če jih v dokaznem postopku zasliši kot priče. V nobenem primeru pa nanje ne sme opreti sodbe. Vendar sodišče prve stopnje ni ravnalo tako. Kot prvo iz kazenskega spisa ni izločilo uradnega zaznamka o izjavi obd. R. B.(l.

št. 26 in 29-31), za tem pa je S. P. izprašalo o tem, kaj mu je obd.

B. povedal kot kriminalistu (l. št. 76), obd. B. in navedeno pričo tudi soočilo "o nasprotujočih se navedbah" (l. št. 99), obema obdolžencema predočilo izjave priče S. P. glede izjav obd. B. v predkazenskem postopku dane njemu, na koncu pa je na izpoved priče S. P. oprlo sodbo (stran 7).

Opisana kršitev, ki zadeva oba obdolženca, saj se vsebina nedovoljenega dokaza nanaša tudi na obd. I. Z., ima za posledico razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornika obd. R. B., ki tako kršitev uveljavlja, glede obd. I. Z. pa sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti, upoštevajoč določbo prvega odstavka 383. člena ZKP.

Kar zadeva vse preostale v pritožbi zagovornika obd. R. B.

uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka pa je potrebno povedati, da po oceni pritožbenega sodišča niso podane. S tem, ko z napadeno sodbo sodišče prve stopnje ni odločilo o delu obtožbe, ki je bil umaknjen izven glavne obravnave (l. št. 103 in 104), sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to navaja pritožba. O navedenem umiku lahko namreč sodišče odloči s sklepom izven glavne obravnave. Pritožba nima prav tudi tedaj, ko trdi, da bi po združitvi kazenskih postopkov bilo obvezno združiti tudi obtožne predloge v enega. V določbah ZKP za tako združitev namreč ni najti nobene osnove. To velja tudi za določbi členov 430 in 434 ZKP, na katere se sklicuje pritožba. S tem, ko se v kazenskem spisu nahajajo nekateri dokumenti, ki so pisani v nemščini, še ni kršena določba 6. člena ZKP, ki govori o tem, da kazenski postopek teče v slovenskem jeziku. Bistveni dokument (Interpola) v nemščini je namreč v odločilnih delih tudi preveden - do točke 5 (priloga C8).

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V novem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti in o zadevi vnovič odločilo.

Pri tem bo kritično presodilo tudi ostala pritožbena izvajanja zagovornika obd. R. B. ter tista v pritožbah zagovornika obd. I. Z.

in okrožne državne tožilke, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter graje izrečenih kazenskih sankcij, saj se pritožbeno sodišče z njimi, zaradi narave ugotovljenih pomanjkljivosti v napadeni sodbi, ni moglo ukvarjati.

Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 392. člena ZKP.

 


Zveza:

KZ člen 256, 256/1, 256/3, 256, 256/1, 256/3. ZKP člen 6, 83, 83/1, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-8, 6, 83, 83/1, 371, 371/1, 371/1-7, 371/1-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MTY1NA==