VSM sklep Kp 853/99

Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča je podana v pritožbi zagovornika uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je sodišče prve stopnje s tem, ko je nekritično sledilo obtožbi oškodovanke kot tožilke, prekoračilo obtožbo.

 

Izrek

Pritožbi zagovornika obd. D. L. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. D. L. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 133. člena Kazenskega zakonika (KZ) in ji po 50. členu KZ izreklo pogojno obsodbo, s katero ji je določilo kazen en mesec zapora in preizkusno dobo enega leta. Po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) jo je oprostilo plačila dela stroškov kazenskega postopka, in sicer stroškov za pisni izvedenski mnenji izvedencev dr. G. K. in dr. M. P., naložilo pa ji je plačilo stroškov izvedenke dr. M. L.-H. in povprečnine, pa tudi potrebnih izdatkov oškodovanke kot tožilke in nagrade ter potrebnih izdatkov njene pooblaščenke. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanki kot tožilki A. S. in S. G.-S. s premoženjskopravnima zahtevkoma napotilo na pravdo.

Proti tej sodbi se je pritožil obdolženkin zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni in obtožbo zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje pred drugim sodnikom posameznikom.

Pooblaščenka oškodovanke kot tožilke A. S. je na pritožbo podala odgovor. V njem predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča je podana v pritožbi zagovornika uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je sodišče prve stopnje s tem, ko je nekritično sledilo obtožbi oškodovanke kot tožilke A. S., prekoračilo obtožbo.

V obravnavani zadevi je kazenski postopek tekel najprej po obtožnem predlogu okrožnega državnega tožilstva z dne 15.8.1997, opr. št. III Kt 941/95, s katerim se je obdolženki očitala storitev dveh kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 133. člena KZ na škodo A. S. in S. G.-S. Na glavni obravnavi dne 10.9.1999 pa je okrožni državni tožilec navedeni obtožni predlog spremenil tako, da je prekvalificiral obe dejanji v kaznivi dejanji po prvem odstavku 146. člena KZ, temu ustrezno pa modificiral opis dejanj v njem. Zatem je zaradi nastopa absolutnega zastaranja kazenskega pregona za navedeni kaznivi dejanji obtožni predlog umaknil. Pooblaščenka oškodovank je z umikom obtožnega predloga glede kaznivega dejanja storjenega na škodo S. G.-S. soglašala, glede kaznivega dejanja storjenega na škodo A. S. pa je izjavila, da kazenski pregon nadaljuje. Pri tem je vztrajala pri prvotnem obtožnem predlogu v smeri storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 133. člena KZ. Opisano ravnanje pooblaščenke oškodovanke kot tožilke A. S. pa je bilo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 60. člena ZKP, saj bi smela oškodovanka kot tožilka nadaljevati kazenski pregon le za kaznivo dejanje, kot je to bilo opisano v spremenjenem in prekvalificiranem obtožnem predlogu okrožnega državnega tožilstva z dne 10.9.1999. V njem je opisano, da je oškodovanka A. S. zaradi obdolženkinega udarca z ročajem grabelj po glavi utrpela "udarnine glave v okolici desne očnice", kar je "sled poškodbe", ni pa navedeno, da so grablje "nevarno orodje, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari", niti ni zapisano, da je obdolženka oškodovanko "še vlekla in tresla ter ji s tem povzročila rupturo spodnjega dela mrežnice levega očesa, zaradi česar je bil začasno okvarjen organ njenega telesa". Vse to, kar je v navedkih, zato predstavlja prekoračitev obtožbe okrožnega državnega tožilstva z dne 10.9.1999. Obtožba oškodovanke kot tožilke pa se bistveno razlikuje tudi od obtožnega predloga okrožnega državnega tožilstva z dne 15.8.1997. V slednjem je zapisano, da je oškodovanka A. S. utrpela udarnino glave v okolici desne očnice in stanje po odstopu mrežnice na levem očesu", v obtožbi oškodovanke kot tožilke pa, da je obdolženka oškodovanki "povzročila rupturo spodnjega dela mrežnice levega očesa". Opisana je torej poškodba, ki je opis dejanja v obtožbi okrožnega državnega tožilstva ni vseboval. Navedeno je očitno posledica izvedenskega mnenja izvedenke M. H. L., da stanje po odstopu mrežnice ne predstavlja nobene od vrst telesnih poškodb. Tako se pokaže, da je kršena celo identiteta med prvim obtožnim predlogom okrožnega državnega tožilstva in obtožbo oškodovanke kot tožilke, ne le med spremenjenim in prekvalificiranim obtožnim predlogom, kateremu sta sledila njegov umik s strani okrožnega državnega tožilca in izjava oškodovanke kot tožilke o nadaljevanju kazenskega postopka.

Ob navedenem pa je pritrditi tudi pritožbenim izvajanjem, ki sicer gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, z njimi pa pritožnik dejansko opozarja še na nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih napadene sodbe, o vsebini izvedenskega mnenja izvedenke M. H. L. in samim zapisnikom o glavni obravnavi, ki vsebuje to mnenje. V napadeni sodbi je sodišče prve stopnje zapisalo, "da je za oceno, da je ruptura spodnjega dela mrežnice levega očesa oškodovanke kot tožilke lahka telesna poškodba, bilo odločilno mnenje izvedenke medicinske stroke z glavne obravnave "da je dogodek z dne 8.5.1995 pripomogel k nastanku rupture na mrežnici levega očesa" (stran 5 sodbe). V zapisniku o glavni obravnavi z dne 10.9.1999 pa je razvidno, da je izvedenka izjavila, da je verjetno dogodek z dne ... (v nadaljevanju kot v sodbi). To pa je nekaj povsem drugega, kot v sodbi navaja sodišče prve stopnje.

Sodba namreč govori o gotovem dejstvu, zapisnik pa le o verjetnosti.

Slednja za ugotavljanje nekega odločilnega dejstva ne zadostuje. Tako je podana še bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo nakazane pomanjkljivosti in v zadevi vnovič odločilo. Ker ne gre zgolj za ponovno oceno doslej izvedenih dokazov, pritožbeno sodišče ni ugodilo predlogu zagovornika, da se novo sojenje opravi pred drugim sodnikom posameznikom.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Kp 394/99
• Sodba I Ips 221/93
• VSM sklep II Kp 838/2009