VSM sodba Cpg 640/98

Jedro

Za obveznost, ki je nastala v tuji valuti zaradi zamude pri njenem plačilu domačemu upniku, bi smela tožnica terjati le tolarsko protivrednost zamudnih obresti, kot so jih plačevale banke za vezane devizne vloge na vpogled v švedskih kronah, ne pa za čas zamude zaračunati zamudne obresti po bistveno višjih stopnjah, kot so bile določene za zakonite zamudne obresti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izrek izpodbijane sodbe se tako spremeni, da glasi: Sklep o izvršbi opr.štev. I Ig 654/93 z dne 30.03.1993 se v točkah 1 in 3 razveljavi in zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženki 5.000,00 (pet tisoč 00/100) SIT pravdnih in 28.100,00 (osemindvajset tisoč sto 00/100) SIT pritožbenih stroškov, oboje v roku 8 dni pod izvršbo.

 

Obrazložitev

Okrožno sodišče je s sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi opr.štev. I Ig 654/93 z dne 30.03.1993 v točkah 1 in 3 njegovega izreka (glede plačila 13.204,10 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.03.1993 dalje in 7.000,00 SIT izvršilnih stroškov), s plačilom pravdnih stroškov tožnice v znesku 18.465,00 SIT pa je obremenilo toženko in ji zato določilo rok 8 dni pod izvršbo.

Citirano sodbo toženka izpodbija s pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno razveljavitev zaradi vnovičnega odločanja. Priglaša in terja povrnitev pritožbenih stroškov. Tožnici oporeka pravico zaračunavanja zamudnih obresti zato, ker je sama devizni del dolga plačala v roku, brez zamude, kar je izkazala z dokumentacijo.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Na prvi stopnji ni bilo sporno, da je bila tožena stranka kot kupec blaga dolžna plačati po fakturi štev.260012 z dne 14.02.1992 tožnici 5.136,00 švedskih kron, in da je plačilo v tej valuti tudi prispelo na tožničin devizni račun. Pri tem pa tožnica v smislu prvega odstavka člena 516/I Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ni izkazala, da je bila toženka dolžna plačati ta znesek na dan izdaje fakture, ampak je po veljavnem pravu imela na voljo 8-dnevni rok za plačilo fakture. Za obveznost, ki je nastala v tuji valuti zaradi zamude pri njenem plačilu, bi smela tožnica terjati le tolarsko protivrednost zamudnih obresti, kot so jih plačevale banke za vezane devizne vloge na vpogled v švedskih kronah, ne pa za čas zamude od 14.02.1992 do 18.03.1992 zaračunati zamudne obresti po bistveno višjih stopnjah, kot so bile določene za zakonite zamudne obresti (od tolarskega zneska dolga v višini 86.683,50 SIT - glej tožničin obračun zamudnih obresti). Kolikšne so bile zamudne obresti v tej tuji valuti se iz podatkov spisa ne da ugotoviti, pa tudi sicer se za take obveznosti po uveljavljeni sodni praksi niso obračunavale zakonite zamudne obresti. Za izračun zamudnih obresti po obrestni meri za hranilne vloge na vpogled v kraju izpolnitve tožnica ni navedla potrebnih podatkov, zato njenemu zahtevku po veljavnem pravu ni bilo mogoče ugoditi. Prvostopna odločitev, ki je to vendarle storila, je zato spremenjena po tč.4 člena 373 Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj v napadeni odločitvi materialno pravo ni bilo uporabljeno pravilno.

Ker tožnica z uveljavljenim zahtevkom ni uspela, mora po členu 154/I ZPP nasprotni stranki povrniti pravdne in pritožbene stroške. Od pravdnih stroškov ji je priznan dvakraten prihod na obravnavo, za prevozne stroške po 1.500,00 SIT ter za prehrano po 1.000,00 SIT, skupno torej 5.000,00 SIT ter 28.100,00 SIT pritožbenih stroškov.

Določbe starega Zakona o pravdnem postopku so bile v tej odločbi uporabljene po prehodni določbi člena 498 veljavnega Zakona o pravdnem postopku.

 

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 160/2002
• VSL sodba I Cpg 228/99
• VSC sodba Cp 1539/2003