VSM sodba Cpg 283/92
Sodišče: | Višje sodišče v Mariboru |
---|---|
Oddelek: | Gospodarski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSMB:1993:CPG.283.92 |
Evidenčna številka: | VSM00002 |
Datum odločbe: | 21.04.1993 |
Področje: | obligacijsko pravo |
Institut: | multilateralna kompenzacija - pobot |
Jedro
Multilateralne kompenzacije ni mogoče enačiti s pobotom kot ga ureja zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v členih 336 do 343. Pri multilateralni kompenzaciji manjka vzajemnost - stranki nista istočasno eden do drugega dolžnik in upnik, ki je pogoj za pobot in pravno posledico pobota - ugasnitev v trenutku srečanja.
Izrek
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Tožeča stranka je z izvršbo na podlagi verodostojne listine zahtevala od tožene stranke glavnico v znesku v znesku 33.880,00 sit z zamudnimi obrestmi in stroški. Po ugovoru dolžnika-tožene stranke in sklepu sodišča o reševanju zadeve v pravdnem postopku je prvostopno sodišče razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati glavnico 3.764,50 sit z obrestmi od 6.10.1992 do plačila in stroški, v presežku pa je vzelo na znanje umik tožbe za 30.115,50 sit spp.
Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala le tisti del prvostopne sodbe, s katerim je le-to vzdržalo del izvršilnega sklepa v veljavi oz. ji naložilo plačilo 3.764,50 sit spp. Pri tem je ponovila trditev z glavne obravnave, da je zaradi pobota vtoževana terjatev bila plačana že prej - ko je prišla v pobotno situacijo.
Zato po mnenju pritožbe niso nastale zamudne obresti in tudi ni uporaben člen 313 ZOR.
Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.
Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Najprej je potrebno ugotoviti, da je iz naloga za kompenzacijo, ki so ga podpisali tožeča stanka, tožena stranka in podjetje AA. ter obvestila SDK z dne 5.10.1990 razvidno, da gre za večstransko kompenzacijo v kateri so bile udeležane tri stranke. Pritožnica torej zmotno enači multilateralno kompenzacijo s pobotom kot ga ureja zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v členih 336 do 343. Pri multilateralni kompenzaciji manjka vzajemnost - stranki nista istočasno eden do drugega dolžnik in upnik, ki je pogoj za pobot in pravno posledico pobota - ugasnitev v trenutku srečanja. Stranke, ki prijavijo svoje terjatve v multilateralno kompenzacijo pristanejo na to, da njihove terjatve ugasnejo na dan, ko SDK izvede kompenzacijo.
Iz predloženega obvestila SDK je v tem primeru razvidno, da je bila kompenzacija izvedena dne 5.10.1992, med strankama pa ni bilo spora, da je predmetna terjatev v znesku 33.880,00 sit bila vključena v navedeno multilateralno kompenzacijo. Glede pravnih učinkov določila člena 313 ZOR se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilno obrazložitev izpodbijane sodbe.
Iz navedenih razlogov je pritožba tožene stranke neutemeljena.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranki nista zaznamovali.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009