<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM sodba I Cp 185/2006

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2007:I.CP.185.2006
Evidenčna številka:VSM20474
Datum odločbe:03.04.2007
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - višina - sokrivda - udeležba v prometu

Jedro

Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnine in odrgnine v predelu čela in levega lica, v predelu levega kolena in levi goleni, odrgnine obeh zgornjih okončin in poškodbo kožnega živca na zadnji strani leve goleni. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin 925.000,00 SIT, za strah 75.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 700.000,00 SIT - skupno 1,700.000,00 SIT ter ob upoštevanju tožnikove sokrivde in že izplačanega zneska toženki naložilo v plačilo iz naslova nepremoženjske škode še 360.000,00 SIT ter uveljavljeno materialno škodo, znižano za sokrivdo - 46.140,00 SIT, oboje s pripadki. Pritožbeno sodišče je tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo priznalo še 375.000,00 SIT (še 75.000,00 SIT za strah in 300.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), kar je sedaj 1.564,85 EUR, upoštevajoč tožnikovo sokrivdo 20 % je tako tožena stranka dolžna tožniku plačati še 1.251,88 EUR (prej 300.000,00 SIT).

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v izpodbijanem zavrnilnem delu (drugi odstavek izreka) tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki (še) znesek 1.251,88 (tisoč dvesto enainpetdeset 88/100) EUR (prej 300.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.03.2004 do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu, vključno s stroškovnim izrekom, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 65,62 (petinšestdeset 62/100) EUR, v 15 dneh pod izvršbo.

 

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 406.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.03.2004 do plačila in mu povrniti pravdne stroške v znesku 252.347,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, vse v 15 dneh pod izvršbo na transakcijski račun tožnikovega pooblaščenca (prvi odstavek izreka). V presežku, do vtoževanih 2,557.700,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.03.2004 do plačila je tožbeni zahtevek zavrnilo (drugi odstavek izreka). Ocenilo je, da je za prometno nesrečo 09.07.2002, v kateri je bil (takrat še mladoletni) tožnik kot voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodovan, kriv zavarovanec tožene stranke - voznik osebnega avtomobila 80 %, tožnikov prispevek pa je 20 %. Sodišče prve stopnje je tožniku (ki je po modificiranem tožbenem zahtevku uveljavljal iz naslova nepremoženjske škode za telesne bolečine 1,500.000,00 SIT, za strah 300.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1,700.000,00 SIT ob odbitku že izplačanega zneska 1,000.000,00 SIT, skupno še 2,500.000,00 SIT in 57.700,00 SIT iz naslova premoženjske škode),

Zoper zavrnilni del navedene sodbe (sporna vrednost 2,151.540,00 SIT), ter zoper stroškovni izrek se pravočasno pritožuje tožnik in pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Tožnik meni, da je zavarovanec tožene stranke v celoti odgovoren za nastalo škodo in da sam s svojim ravnanjem ni niti delno soprispeval k nastalemu škodnemu dogodku ter da je pravična denarna odškodnina za posamezne postavke iz naslova nepremoženjske škode takšna, kot jo je vtoževal. Predlaga, da naj višje sodišče njegovi pritožbi ugodi in napadeno sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi, podrejeno sodbo v napadenem delu s sklepom razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Višje sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v okviru razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, kot tudi po uradni dolžnosti.

Pritožbeni pregled zadeve ni pokazal nobene uradoma upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti višje sodišče po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP), tako da ta pritožbeni razlog ni podan.

Sodišče prve stopnje se je glede same prometne nesreče oprlo na objektivne ugotovitve sodnega izvedenca za raziskavo prometnih nezgod ter na osnovi teh ugotovitev (povzeto na strani 3 in 4 sodbe) pravilno zaključilo, da je pretežni del krivde za prometno nesrečo - 80 % pripisati vozniku osebnega avtomobila in da tožnikov soprispevek znaša 20 %, saj izvedenec ugotavlja, da bi tožnik prometno nesrečo lahko preprečil, če bi bil dovolj pozoren na nastalo prometno situacijo in bi vozil ob desnem robu vozišča in ne 2 m v levo od roba proti sredini vozišča. Sodišče prave stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo - določilo 154. člena Obligacijskega zakonika - OZ in sokrivdo obeh udeležencev prometne nesreče ugotovilo v skladu z drugim odstavkom citiranega člena. Prispevek zavarovanca tožene stranke - kot močnejšega udeleženca v prometu, pravilno znaša 80 %, kar je prvostopenjsko sodišče tudi ustrezno utemeljilo in se razlogi povzemajo ter ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je za škodni dogodek izključno odgovoren zavarovanec tožene stranke. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je tožena stranka tožnikov soprispevek temeljila zgolj na neuporabi zaščitne čelade, saj je že v odgovoru na tožbo očitala nepravilno vožnjo tožnika, kot pravilno povzema prvostopenjsko sodišče v napadeni sodbi.

Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnine in odrgnine v predelu čela in levega lica, v predelu levega kolena in levi goleni, odrgnine obeh zgornjih okončin in poškodbo kožnega živca na zadnji strani leve goleni.

Delno je utemeljena pritožbena graja, da je bila tožniku prisojena prenizka odškodnina za nepremoženjsko škodo, in sicer za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pravilna uporaba 179. in 182. člena OZ, ob upoštevanju načela individualizacije in sodne prakse pri odmerjanju odškodnine za tovrstno nepremoženjsko škodo, zahteva zvišanje odškodnine za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ne pa tudi za telesne bolečine, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Glede na v izvedeniškem mnenju prikazane telesne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem, ki jih na kratko povzema tudi prvostopenjsko sodišče (stran 5 sodbe) in ki niso predmet pritožbene graje, je po mnenju višjega sodišča prisojeni znesek 925.000,00 SIT iz tega naslova ustrezna denarna odškodnina in ni mogoče pritrditi tožniku, da bi bila ustrezna denarna satisfakcija znesek 1,500.000,00 SIT.

Utemeljena pa je pritožbena graja, da je bila tožniku prisojena prenizka odškodnina za strah. Glede na ugotovitve izvedenca, ki jih povzema prvostopenjsko sodišče na strani 5 in 6 sodbe, upoštevajoč, da je pri tožniku prišlo do retrogradne amnezije, da pa je trpel sekundarni čas dalj časa (pogosto prisoten v zmerni obliki še nadaljnji mesec dni, občasno pa še kasneje zaradi dolgotrajnih in pogostih glavobolov in težav z nogo, skupno je bil zaskrbljen približno eno leto dni), pri čemer je potrebno upoštevati tudi mladost tožnika (roj. ), strah ob hospitalizacijah in zaradi glavobolov, je po mnenju višjega sodišča ustrezna denarna odškodnina iz tega naslova znesek 150.000,00 SIT in ne le 75.000,00 SIT, kot mu je priznalo prvostopenjsko sodišče, pa tudi ne 300.000,00 SIT kot meni tožnik.

Preizkus prisojene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pokaže, da je prvostopenjsko sodišče iz tega naslova tožniku prisodilo z zneskom 700.000,00 SIT prenizko denarno odškodnino. Izvedenec ugotavlja (stran 6 sodbe), da so zaradi poskomocijskega sindroma in prisotne motnje senzibilitete zaradi poškodbe suralnega (kožnega) živca na levi goleni, pri tožniku njegove splošne življenjske aktivnosti trajno zmanjšane za 5 %. Upoštevajoč načelo individualizacije - tožnikovo mladost in sodno prakso v podobnih primerih, je po mnenju višjega sodišča ustrezna denarna odškodnina tožniku iz tega naslova 1,000.000,00 SIT, ne pa 1,700.000,00 SIT, kot meni tožnik.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo priznalo še 375.000,00 SIT (še 75.000,00 SIT za strah in 300.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), kar je sedaj 1.564,85 EUR, upoštevajoč tožnikovo sokrivdo 20 % je tako tožena stranka dolžna tožniku plačati še 1.251,88 EUR (prej 300.000,00 SIT).

Čeprav je sedaj zvišan znesek prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, pa višje sodišče zaradi prepovedi reformatie in peius ni spremenilo stroškovnega izreka prvostopenjske sodbe. Pritožil se je le tožnik, v stroškovnem izreku sodbe sodišča prve stopnje pa je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnika v višjem znesku kot bi mu šli glede na sedaj spremenjeni uspeh tožnika v pravdi. Sodišče prve stopnje je napačno izračunalo uspeh tožnika v drugi fazi, saj je tožnik v tej fazi pri sodišču prve stopnje uspel le 16 % in ne 55 % (2,557.700,00 SIT : 406.160,00 SIT). Glede na sedaj za 300.000,00 SIT zvišani zahtevek je tožnikov uspeh na prvi stopnji sedaj v prvi fazi 48 % in bi bil upravičen do povračila 111.340,00 SIT in v drugi fazi 28 % - 88.200,00 SIT, toženkin pa 52 % - 9.250,00 SIT in 72 % - 4.752,00 SIT, po pobotu stroškov bi tako dobil manj, kot mu je bilo prisojeno s prvostopenjsko sodbo. Zaradi tega višje sodišče stroškovnega izreka izpodbijane sodbe ni spremenilo.

Po obrazloženem je višje sodišče pritožbi tožnika delno ugodilo in spremenilo prvostopenjsko sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu v toliko, da je prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo zvišalo za 1.251,88 EUR, v ostalem pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti.

Odločitev višjega sodišča temelji na 4. točki 358. člena ZPP ter na 353. členu ZPP.

Tožnik je s pritožbo uspel s 14 %, uveljavljal je zvišanje za znesek 2,151.540,00 SIT, prisojena odškodnina je bila zvišana za 300.000,00 SIT oziroma sedaj 1.251,88 EUR. Po 165. členu ZPP v zvezi s členom 154/II ZPP je tako od pritožbenih stroškov, ki jih je višje sodišče odmerilo v višini 468,73 EUR (za sestavo pritožbe 500 točk, materialni stroški 5 točk in 20 točk za končno poročilo - skupno 525 točk po Odvetniški tarifi, kar znese z DDV 289,17 EUR ter sodna taksa za pritožbo 179,56 EUR), upravičen do povrnitve 65,62 EUR.

 


Zveza:

OZ člen 154, 154/2, 179, 182, 154, 154/2, 179, 182.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODc1NQ==