VSM sklep I Cp 423/2007

Jedro

Za vsak sklep o izvršbi na nepremičnino velja, da ga sodišče zaznamuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 170. člena ZIZ), za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa še dodatno, da ga izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen (četrti odstavek 45. člena ZIZ). To pomeni, da zakon, ki določa zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, zahteva pravnomočnost (dajatvenega dela) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Pri nepremičnini parc. št. vl. št. , k.o., se dovoli:

- izbris zaznambe izvršbe po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča,opr. št. z dne

- izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča Dn. št. z dne,

- izbris hipoteke za zavarovanje denarne terjatve upnika, proti dolžniku za znesek 38.689,46 EUR (9,271.542,00 SIT), z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.03.2006 do plačila ter izvršilne stroške v znesku 415,94 EUR (99.675,00 SIT)z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.03.2006 do plačila,

- ponoven vpis plombe.

Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zemljiški knjigi pri nepremičnini last nasprotnega udeleženca po uradni dolžnosti zaznamovalo sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, in vknjižilo hipoteko za zavarovanje terjatve udeleženca.

Zoper sklep o zaznambi izvršbe in vpisu hipoteke se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec, ker sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine še ni postal pravnomočen. Po vloženem ugovoru je izvršilno sodišče razveljavilo del sklepa, s katerim je bila dovoljena izvršba, o dajatvenem delu sklepa pa se postopek nadaljuje, kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Nasprotni udeleženec je predlagal razveljavitev sklepa o zaznambi izvršbe in vknjižbi hipoteke.

Pritožba je utemeljena.

Zakon, ki določa, da se izvršba na nepremičnino zaznamuje v zemljiški knjigi, je Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (Ur. l. RS, št. 51/98-115/06), s prvim odstavkom 170. člena in 167. členom, v katerem je zaznamba sklepa o izvršbi določena kot prvo izvršilno dejanje v izvršbi na nepremičnino.

Za vsak sklep o izvršbi na nepremičnino velja, da ga sodišče zaznamuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 170. člena ZIZ), za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa še dodatno, da ga izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen (četrti odstavek 45. člena ZIZ). To pomeni, da zakon, ki določa zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, zahteva pravnomočnost (dajatvenega dela) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. S tem je glede zaznambe izvršbe in pridobitve hipoteke (drugi odstavek 170. člena ZIZ) dosežena enakost upnikov, ki izvršbe predlagajo na podlagi izvršilnih naslovov, in upnikov, ki izvršbe predlagajo na podlagi verodostojnih listin. Zakon torej določa, da je podlaga za vpis pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zato mora biti na overjenem prepisu sklepa tudi potrdilo o pravnomočnosti (peti odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, Ur. l. RS, št. 83/03).

Zemljiškoknjižni postopek se začne po uradni dolžnosti, če tako določa zakon (drugi odstavek 125. člena ZZK-1). Po določbi prvega odstavka 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Ta sklep ni samo nepomembna priloga obvestilu, pač pa je v bistvu tista odločba, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, saj zgolj na podlagi obvestila ne bi bilo mogoče zaznamovati izvršbe. Iz sklepa o izvršbi izhaja vsebina zaznambe izvršbe in zastavne pravice (upnik, dolžnik, terjatev, nepremičnina ...), zato mora ustrezati stanju zemljiške knjige ter pogojem, ki jih določata ZZK-1 in ZIZ (tudi pravnomočnost).

Zemljiškoknjižno sodišče mora tudi v postopku, v katerem o vpisu odloča po uradni dolžnosti, upoštevati načelo formalnosti postopka (124. člen ZZK-1), to je odločati o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu s 4. točko prvega odstavka 146. člena ZZK-1, v zvezi s četrtim odstavkom istega člena moralo preizkusiti obstoj listine, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti. Na obravnavanem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni potrdila pravnomočnosti, zato po svojih lastnostih ne ustreza pogojem, ki jih peti odstavek 142. člena ZZK-1, v zvezi s četrtim odstavkom 45. člena ZIZ, določa za listino, podlago za zaznambo takšne izvršbe v zemljiški knjigi.

Sodišče prve stopnje je kršilo določbo drugega odstavka 146. člena ZZK-1, ker od izvršilnega sodišča ni zahtevalo dopolnitve s potrditvijo pravnomočnosti, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa (prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1). Pritožbeno sodišče je zato po 5. točki tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in razveljavilo izpodbijani sklep ter hkrati dovolilo izbris zaznambe izvršbe, izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa, izbris hipoteke in ponoven vpis plombe.

Odločitev o pridržanju pritožbenih stroškov za končno odločbo je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1161/2004
• VSM sklep I Cp 2163/2008
• VSM sklep I Cp 1763/2008