VSM sodba I Cp 2744/2005

Jedro

Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nove dodatne škode - ugotovljeno je bilo, da je prišlo do lipoma v predelu zloma poškodovane leve stegnenice, prisodilo iz naslova dodatnih prestanih telesnih bolečin in neugodnosti 1,500.000,00 SIT od zahtevanih 2,500.000,00 SIT, za dodatni primarni in sekundarni strah 300.000,00 SIT (zahtevano 350.000,00 SIT), zavrnilo pa je zahtevek za dodatne prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, iz tega naslova je tožnik vtoževal 150.000,00 SIT. Toženi stranki pa je naložilo v plačilo tudi vtoževano materialno škodo za prevoz 11.530,00 SIT s pp.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu ter v stroškovnem izreku potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

 

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku znesek 1,811.530,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov 11.530,00 SIT od 18.06.2001 dalje in od 1,800.000,00 SIT od 22.06.2005 dalje do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe. Toženi stranki je naložilo, da je "dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške odmerjene v višini 659.026,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zneska 20.116,00 SIT od 22.06.2005 dalje, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe." V presežku pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je tožniku iz naslova nove dodatne škode - ugotovljeno je bilo, da je prišlo do lipoma v predelu zloma poškodovane leve stegnenice, prisodilo iz naslova dodatnih prestanih telesnih bolečin in neugodnosti 1,500.000,00 SIT od zahtevanih 2,500.000,00 SIT, za dodatni primarni in sekundarni strah 300.000,00 SIT (zahtevano 350.000,00 SIT), zavrnilo pa je zahtevek za dodatne prestane in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, iz tega naslova je tožnik vtoževal 150.000,00 SIT. Toženi stranki pa je naložilo v plačilo tudi vtoževano materialno škodo za prevoz 11.530,00 SIT s pp.

Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo nadaljnje tožnikove zahtevke iz naslova nepremoženjske škode v znesku 1,200.000,00 SIT, obrestni izrek in izrek o stroških postopka, vsebovan v izpodbijani sodbi in uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (1., 2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožnik meni, da bi mu prvostopenjsko sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava moralo priznati celotno vtoževano odškodnino za nepremoženjsko škodo, pri čemer je glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje in ni ustrezno ovrednotilo dejstva, ki izhaja iz zaključka ekspertize. Nepravilno mu je prisodilo obresti za nepremoženjsko škodo šele od izdaje sodbe dalje, saj je tožnikovo zdravstveno dokumentacijo tožena stranka prejela že 06.02.2002 in je najkasneje od 21.02.2002 že v plačilni zamudi. Prvostopenjsko sodišče mu neutemeljeno ni priznalo vseh pravdnih stroškov, nepravilno pa je zavrnilo tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od plačila predujmov. Predlaga, da naj višje sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da prisodi tožniku še nadaljnjo odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 1,200.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.02.2002 dalje do plačila, da nadalje prisodi tožniku tudi zakonske zamudne obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo v znesku 1,800.000,00 SIT tudi za obdobje od 21.02.2002 do vključno 21.06.2005 ter da naloži v plačilo toženi stranki vse po tožniku zaznamovane pravdne stroške, skupaj z obrestmi. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, kot tudi po uradni dolžnosti (člen 350/II ZPP). V pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, (ker da je prvostopenjsko sodišče pri odmeri pravdnih stroškov odločilo drugače in tožniku ni priznalo stroškov prevoza s taksijem, medtem, ko mu je te stroške priznalo kot materialno škodo) ni podana. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj tožniku niso priznani stroški prevoza s taksijem kot pravdni stroški.

Neutemeljena je pritožbena graja, da je prvostopenjsko sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z zahtevkom iz naslova dodatnih prestanih in bodočih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na izvedensko mnenje asistenta mag., dr. med. Glede na njegovo mnenje, da do "dodatnega zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti zaradi eksacerbacije težav v predelu distalnega dela leve stegnenice ni prišlo", je pravilno zaključilo, da tožniku odškodnina iz naslova dodatnih prestanih in bodočih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti ne pripada. Pravilno je zavrnilo zahtevano odškodnino iz te postavke kot neutemeljeno ter ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam glede minimalnega dodatnega zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti tožnika. Sodišče prve stopnje je tožniku za dodatne prestane telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem prisodilo 1,500.000,00 SIT, kar je tudi po mnenju višjega sodišča ustrezna denarna odškodnina iz tega naslova ter ni mogoče pritrditi tožniku, da bi bila ustrezna odškodnina iz tega naslova znesek 2,500.000,00 SIT. Prisojeni znesek je ustrezen glede na v izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke dr. prikazane dodatne težave in neugodnosti med zdravljenjem (10 krat specialistični pregledi, 1 krat scintigrafija skeleta, približno 20 krat dodatno RTG slikanje, 2 krat operativni poseg, hospitalizacija 10 dni) in ocenjene fizične bolečine (kumulativne bolečine hude intenzitete v trajanju tedna dni in to predvsem za čas po obeh operativnih posegih, bolečine srednje intenzitete kumulativno mesec dni, blažje bolečine 10 mesecev).

Za dodatni prestani primarni in sekundarni strah je prvostopenjsko sodišče tožniku prisodilo znesek 350.000,00 SIT, kar je tudi po mnenju višjega sodišča ustrezna denarna odškodnina iz tega naslova in ni mogoče pritrditi tožniku, da je upravičen do celotnega vtoževanega zneska - torej še do 50.000,00 SIT. Kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, se je tožnik prestrašil težav in neugodnosti, tekom postavitve diagnoze se je njegov strah še intenziviral, strah ga je bilo operacij, izida zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja, kar je potrdil tudi izvedenec.

Preizkus pravilne odmere pravične odškodnine po 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (prvostopenjsko sodišče se pri tem sicer nepravilno sklicuje na 179. člen Obligacijskega zakonika - OZ, saj je glede na 1060. člen OZ potrebno upoštevati določila ZOR) je tako pokazal, da je sodišče prve stopnje s prisojenim zneskom 1,800.000,00 SIT prisodilo tožniku pravično denarno odškodnino za dodatno nepremoženjsko škodo, upoštevajoč načelo individualizacije (tožnik je rojen) in sodno prakso v podobnih primerih. Ker pa pri tožniku po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča ni prišlo do dodatnega trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, le-ta ni upravičen do odškodnine iz tega naslova.

Pravilna je tudi odločitev prvostopenjskega sodišča, da tečejo od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo - od zneska 1,800.000,00 SIT zakonske zamudne obresti šele od - to je od dneva razsoje dalje ter pritožbenim navedbam, da je tožena stranka v plačilni zamudi že od ter da je zato tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti že od tega datuma dalje, ni mogoče pritrditi. Pritožnik se v pritožbi sklicuje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ga sicer pravilno povzema, vendar pa gre v predmetni pravdi za specifično situacijo. Vtoževala se je dodatna škoda, pri čemer je bilo sporno ali gre za dodatno škodo, prvi izvedenec tega ni potrdil in šele drugi pritegnjeni izvedenec asist. mag., dr. med., je v svojem izvedenskem mnenju potrdil, da gre za novo nastalo škodo, ki je v vzročni zvezi s poškodbo z dne, izvedensko mnenje je datirano z in je bilo vročeno strankam, tožnik pa je bil zaslišan šele na glavni obravnavi. Glede na navedeno pa je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da sta bila obstoj in znesek obveznosti znana ob izdaji prvostopenjske sodbe.

Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da prvostopenjsko sodišče neutemeljeno tožniku ni priznalo vseh pravdnih stroškov, saj je prvostopenjsko sodišče pravdne stroške tožnika pravilno odmerilo. Pri tem mu pravilno ni priznalo 50 točk za dokazni predlog z dne, tožnik tudi ni upravičen do celotnih 100 točk za zahtevo za izločitev izvedenca, tožnikovemu pooblaščencu pravilno niso bili priznani priglašeni stroški cestnine in parkirnine, kar je prvostopenjsko sodišče tudi ustrezno utemeljilo. Enako velja tudi glede stroškov poštnin in fotokopiranja dokumentacije. Tožniku tudi pravilno niso bili priznani stroški prevoza na glavno obravnavo s taksijem. Stroški izvedenin so pravdni stroški, ter jih je prvostopenjsko sodišče pravilno odmerilo glede na uspeh v pravdi (po členu 154/II ZPP) in ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi glede na prvi odstavek 155. člena ZPP moralo prvostopenjsko sodišče tožniku v povračilo priznati celotne stroške pribave obeh izvedenskih mnenj, ne glede na dosežen uspeh v pravdi. Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo od prisojenih stroškov zakonske zamudne obresti od izdaje sodbe dalje in je neutemeljena pritožbena graja, da tečejo zakonske zamudne obresti že od plačila predujmov.

Ker se po obrazloženem izkaže, da ni podan noben v pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlog in tudi noben po uradni dolžnosti upošteven pritožbeni razlog iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je višje sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Po členu 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP krije tožeča stranka sama stroške neuspele pritožbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 571/2017
• VSL sodba I Cp 754/2001
• VSL sklep II Cp 754/2003