VSM sklep R 153/2006

Jedro

Prvi odstavek 17. člena ZPP pri tem določa, da sodišče ob preizkusu tožbe (v konkretnem primeru vložitvi predloga za izvršbo) po uradni dolžnosti presodi pristojnost sodišča, v takšen preizkus pa v skladu z določilom drugega odstavka 22. člena ZPP, spada tudi preizkus krajevne pristojnosti sodišča. Določilo drugega odstavka 17. člena ZPP pri tem smiselno določa, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, pri čemer iz določila tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga za izvršbo ostane pristojno tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča - t.i. ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori).

 

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče.

 

Obrazložitev

Okrajno sodišče je po vložitvi predloga za izvršbo, s katerim je upnik kot prvo sredstvo izvršbe predlagal izvršbo na dolžnikovo terjatev, s sklepom opr. št. z dne sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi. Ob preizkusu predloga za izvršbo je ugotovilo, da imata dolžnika stalno prebivališče prijavljeno na naslovu, vsled česar je, na podlagi določila prvega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), da je za izvršbo na dolžnikovo terjatev krajevno pristojno sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču, kot stvarno in krajevno pristojnemu za odločanje v tej zadevi.

Okrajno sodišče je po prejemu zadeve tudi samo vpogledalo v Centralni register prebivalstva, pri čemer je zaključilo, da se stalno prebivališče dolžnikov nahaja na območju Okrajnega sodišča (na naslovu), vsled česar je po stališču Okrajnega sodišča, navedeno sodišče neutemeljeno odklonilo pristojnost za odločanje v tej zadevi. Glede na navedeno je Okrajno sodišče predmetni spis z opr. št. posredovalo Višjemu sodišču, da to odloči o sporu glede krajevne pristojnosti v tej zadevi.

Za sojenje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče.

Pritožbeno sodišče ob presoji predmetnega kompetenčnega spora uvodoma pojasnjuje, da ZIZ določil glede presoje pristojnosti sodišč posebej ne vsebuje, temveč vsebuje zgolj pravila o tem, katero od več stvarno pristojnih Okrajnih sodišč je krajevno pristojno za odločanje v posameznem izvršilnem postopku glede na uveljavljano sredstvo izvršbe. Takšna določila ZIZ predstavljajo pravila o izključni krajevni pristojnosti glede na uveljavljano sredstvo izvršbe, medtem, ko je za sam postopek presoje oziroma preizkus pristojnosti v posamezni izvršilni zadevi potrebno uporabiti določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v skladu z določilom 15. člena ZIZ smiselno uporabljajo tudi v izvršbi. Prvi odstavek 17. člena ZPP pri tem določa, da sodišče ob preizkusu tožbe (v konkretnem primeru vložitvi predloga za izvršbo) po uradni dolžnosti presodi pristojnost sodišča, v takšen preizkus pa v skladu z določilom drugega odstavka 22. člena ZPP, spada tudi preizkus krajevne pristojnosti sodišča. Določilo drugega odstavka 17. člena ZPP pri tem smiselno določa, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana, pri čemer iz določila tretjega odstavka istega člena nadalje izhaja, da sodišče, ki je bilo pristojno za odločanje ob vložitvi predloga za izvršbo ostane pristojno tudi, če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča - t.i. ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori).

Ob navedenih izhodiščih višje sodišče ugotavlja, da je Okrajno sodišče glede na določilo drugega odstavka 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v fazi preizkusa vloženega predloga za izvršbo utemeljeno presojalo krajevno pristojnost v predmetni izvršilni zadevi, pri čemer je pravilno izhajalo iz določila 100. člena ZIZ, da je za odločanje o predlogu za izvršbo na denarno terjatev dolžnika krajevno pristojno sodišče na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, če nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče na območju katerega ima začasno prebivališče. Glede na podatke Centralnega registra prebivalstva, ki jih je pri tem pridobilo, iz katerih je izhajalo stalno prebivališče dolžnikov na območju Okrajnega sodišča, pa se je Okrajno sodišče v fazi preizkusa predloga za izvršbo, utemeljeno s sklepom opr. št. z dne izreklo za krajevno nepristojno ter po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v obravnavanje Okrajnemu sodišču, kakor mu to veleva določilo prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče pri tem nadalje ugotavlja, da iz podatkov Centralnega registra prebivalstva, ki jih je kasneje pridobilo Okrajno sodišče po odstopu predmetne izvršilne zadeve v obravnavanje, sicer res izhaja nov naslov dolžnikov in sicer. Kljub navedenemu, pa takšna kasnejša sprememba okoliščin, na katere se sicer opira pristojnost sodišča, po prepričanju višjega sodišča na samo krajevno pristojnost ugotovljeno ob preizkusu predloga za izvršbo ne vpliva v skladu z načelom ustalitve pristojnosti iz tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ob dejstvu, da so v skladu z določilom drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, za presojo pristojnosti v predmetni zadevi odločilna zgolj dejstva, ki so obstajala ob vložitvi predloga za izvršbo, pa je v skladu z ugotovitvami Okrajnega sodišča v Mariboru ob preizkusu takšnega predloga, v predmetnem izvršilnem postopku podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča.

Na podlagi navedenega je Višje sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 24. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo o krajevni pristojnosti v predmetni izvršilni zadevi tako, kot izhaja iz izreka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep R 84/99
• VSL sklep R 19/2000
• VSC sklep Cp 1825/2002