<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM sklep PRp 761/2006

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2006:PRP.761.2006
Evidenčna številka:VSM20433
Datum odločbe:07.09.2006
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:umik zahteve za sodno varstvo

Jedro

Res je, da je storilec dne (in ne kot navaja v svoji pritožbi) na Pošti oddal pismeno sporočilo imenovano "opravičilo" na vabilo za zaslišanje za dne ob uri zaradi že planiranih neodložljivih obveznosti za ta dan. Takšnega sporočila pa prvostopno sodišče utemeljeno ni štelo za opravičilo, saj za opravičilo ni dovolj, da obdolženec samo navede, da se vabilu ne more odzvati brez navedbe vzroka, ali da navede kak neopravičljiv vzrok (neodložljive obveznosti), ampak mora biti vzrok za neudeležbo pri zaslišanju objektivno opravičljiv (bolezen ali kakšna druga nepremagljiva ovira, zaradi katere se ne more odzvati na vabilo), ter ga mora tudi sporočiti sodišču, ki upravičenost izostanka kršitelja presoja ustrezno strogo z vidika njegove pričakovane procesne discipline, saj postopek z zahtevo za sodno varstvo uveljavlja načelo sodelovalne dolžnosti kršitelja in njegovo aktivno udeležbo kot vložnika zahteve, ki mora biti sam najbolj zainteresiran za izid postopka, ter mu udeležba v postopku nikakor ne more biti v nesorazmerno breme ob dejstvu, da se je na vabila sodišča treba odzvati, kot je treba presojati tudi dejanske, stvarne in utemeljene razloge, zaradi katerih naj bi se vlagatelj zahteve za sodno varstvo ne mogel udeležiti zaslišanja pred sodiščem.

 

Izrek

Pritožba storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep o zavržbi zahteve za sodno varstvo sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v višini 45.000,00 (petinštirideset tisoč 00/100) SIT.

 

Obrazložitev

Prekrškovni organ Postaja prometne Policije je dne izdal plačilni nalog številka, s katerim je kršitelja spoznal za odgovornega storitve prekrška po petem odstavku 83. člena v povezavi s prvim odstavkom istega člena ZVCP-1 in mu zanj izrekel globo v znesku 20.000,00 SIT, zoper katerega je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki pa jo je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom pod opr. št. , z dne, zavrglo, ker je v skladu s tretjim odstavkom 61. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) štelo, da je zahteva za sodno varstvo umaknjena, ker vlagatelj zahteve ni prišel na zaslišanje, na katero je bil pravilno povabljen, izostanka pa ni opravičil.

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožil vlagatelj z navedbo, da je dne poslal opravičilo prvostopnemu sodišču, da se zaslišanja za dne ne more udeležiti, ker ima za ta dan planirane neodložljive obveznosti, ter je torej ravnal v skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZP-1, ker je svoj izostanek opravičil na način, kot je bil naveden na vabilu obdolžencu.

Pritožba ni utemeljena.

Pri pregledu in presoji zadeve v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da le-te niso utemeljene, saj je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne razsodilo na podlagi procesne določbe tretjega odstavka 61. člena ZP-1 in je utemeljeno štelo, da je vlagatelj zahteve za sodno varstvo oseba, ki ji je bila izrečena globa, ter je zahtevo za sodno varstvo umaknil, ker ni prišel na zaslišanje na sodišče, na katero je bil pravilno povabljen, izostanka pa ni opravičil. Res je, da je storilec dne (in ne kot navaja v svoji pritožbi) na Pošti oddal pismeno sporočilo imenovano "opravičilo" na vabilo za zaslišanje za dne ob uri zaradi že planiranih neodložljivih obveznosti za ta dan. Takšnega sporočila pa prvostopno sodišče utemeljeno ni štelo za opravičilo, saj za opravičilo ni dovolj, da obdolženec samo navede, da se vabilu ne more odzvati brez navedbe vzroka, ali da navede kak neopravičljiv vzrok (neodložljive obveznosti), ampak mora biti vzrok za neudeležbo pri zaslišanju objektivno opravičljiv (bolezen ali kakšna druga nepremagljiva ovira, zaradi katere se ne more odzvati na vabilo), ter ga mora tudi sporočiti sodišču, ki upravičenost izostanka kršitelja presoja ustrezno strogo z vidika njegove pričakovane procesne discipline, saj postopek z zahtevo za sodno varstvo uveljavlja načelo sodelovalne dolžnosti kršitelja in njegovo aktivno udeležbo kot vložnika zahteve, ki mora biti sam najbolj zainteresiran za izid postopka, ter mu udeležba v postopku nikakor ne more biti v nesorazmerno breme ob dejstvu, da se je na vabila sodišča treba odzvati, kot je treba presojati tudi dejanske, stvarne in utemeljene razloge, zaradi katerih naj bi se vlagatelj zahteve za sodno varstvo ne mogel udeležiti zaslišanja pred sodiščem. Ker se torej presoja tudi upravičenost razlogov za izostanek, teh pa vlagatelj ni konkretiziral in tudi ne utemeljil, saj je v svojem sporočilu navedel le, da ima neodložljive obveznosti za ta dan, jih tako prvostopno sodišče ni moglo presojati, zato je pravilno ob pogoju, da je bilo vabilo na zaslišanje za dne ob uri storilcu pravilno vročeno dne , odločilo, da je storilec zahtevo za sodno varstvo umaknil, tej oceni prvostopnega sodišča pa se pridružuje tudi pritožbeno sodišče, ki v pritožbenem postopku prav tako ni moglo presojati razlogov za izostanek storilca, ker jih le-ta ni navedel niti v pritožbi, zato je v skladu z določbo tretjega odstavka 163. člena ZP-1 odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, storilcu pa je naložilo stroške pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka 144. člena in prvega odstavka 147. člena ZP-1 v višini 45.000,00 SIT.

 


Zveza:

ZP-1 člen 61, 61/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODcwOQ==