VSM Sklep I Ip 611/2020

Jedro

Enako velja za sodne odločbe, na katere se sklicuje pritožba. Vse namreč obravnavajo kriterije obrazloženosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. Gre za postopek, v katerem upnik še ne razpolaga s kvalificirano listino (izvršilnim naslovom) o obstoju in višini svoje terjatve do dolžnika. Kriteriji obrazloženega ugovora so zaradi tega manj strogi, kot v primeru obstoja izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor po izteku roka zavrnilo.

2. Dolžnik se zoper prvostopenjski sklep pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Citira odločitev Up-2216/06 in trdi, da je stališče prvostopensjkega sodišča, da bi moral dolžnik svoje trditve dokazati s pomočjo „ustreznih pisnih dokazov“ in da dokaznega predloga s pozivom upniku „ni mogoče šteti za primeren dokaz“, v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sklicuje se na odločbo Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in v njej pojasnjene kriterije obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi. Izpostavi, da je dolžnik v ugovoru navedel, da je poravnal vse svoje obveznosti do upnika, kot dokaz pa predlagal, da sodišče pozove upnika k predložitvi dokazil o prejetih plačilnih s strani dolžnika. Citira sodni odločbi VSK sklep II Cpg 34/2004 in VSK sklep II Cpg 70/2005 in poudarja, da če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov v tem izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku in ne na dolžniku. Če dokaze predlaga, pa pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbire dokaznih sredstev. S tem, ko je sodišče štelo, da ugovor ni obrazložen, je odločilo o njegovi utemeljenosti, pritožniku pa je bila odvzeta možnost, da se o njegovi obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev odloči v pravdnem postopku. Sklepu zaradi tega očita neobrazloženost in kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi neopredelitve prvostopenjskega sodišča glede dokaznega predloga pa kršitev po 22. in 23. členu Ustave ter 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem se sklicuje na odločbo VSRS VS4002021.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Relevantno v zadevi je, da je sklep o izvršbi I 1721/2007 z dne 23. 1. 2008, izdan na podlagi verodostojne listine in s katerim je dolžniku naložena obveznost poravnati denarno terjatev upniku: glavnico 161,06 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 85,14 EUR od 25. 10. 2016 dalje in od zneska 75,92 EUR od 25. 11. 2006 dalje ter izvršilne stroške v višini 53,97 EUR ter hkrati dovoljena izvršba, že pravnomočen (12. 9. 2008). Navedeno pomeni, da je obveznost dolžnika po temelju in višini pravnomočno ugotovljena in dolžniku naložena v poravnavo (kondemnatorni del sklepa o izvršbi).¹ Upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom.²

6. Zakonske določbe prvega in drugega odstavka 61. člena ZIZ predpisujejo kriterije obrazloženega ugovora zoper nepravnomočni sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine ter postopanje sodišča v takem ugovornem postopku. Utemeljevanje pritožbe na podlagi teh zakonskih določb ter zavzemanje za obravnavanje vsebine ugovora po teh določbah, je glede na obstoj izvršilnega naslova³ v celoti napačno, posledično tudi pritožbene trditve, da gre za obrazložen ugovor in napačno oceno sodišča prve stopnje.

7. Enako velja za sodne odločbe, na katere se sklicuje pritožba. Vse⁴ namreč obravnavajo kriterije obrazloženosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine. Gre za postopek, v katerem upnik še ne razpolaga s kvalificirano listino (izvršilnim naslovom) o obstoju in višini svoje terjatve do dolžnika. Kriteriji obrazloženega ugovora so zaradi tega manj strogi, kot v primeru obstoja izvršilnega naslova.

8. Izredno pravno sredstvo dolžnika - ugovor po izteku roka, ureja 56. člena ZIZ.⁵ Ta predpisuje zahtevo, da ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe.

9. Ker v obravnavanem primeru upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom,⁶ mora dolžnikov ugovor po izteku roka poleg zahteve iz prvega odstavka 56. člena ZIZ izpolnjevati tudi vse predpostavke iz drugega odstavka 53. člena ZIZ. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

10. Sodišče druge stopnje soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da ugovor z navedbo o poplačilo celotne terjatve (po pravnomočnosti sklepa o izvršbi) izpolnjuje kriterij dovoljenega ugovora po izteku roka, kot tudi z oceno sodišča prve stopnje, da je ugovor neobrazložen in ga je šteti kot neutemeljenega.

11. V nasprotju z zahtevo iz drugega odstavka 53. člena ZIZ, po kateri mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in hkrati predložiti dokaze, dolžnik za trditev o poplačilu celotnega dolga,⁷ ni predložil listinskih dokazov ter tako ni dokumentirano izkazal, da obstajajo ovire za izvršilni postopek. Prav tako ni navedel, da jih ni mogel predložiti iz razloga navedenih v tretjem odstavku 226. člena, 227. in 228. člena ZPP.⁸ Šele v tem primeru bi sodišče lahko presojalo o utemeljenosti predloga dolžnika, da listine zahteva od upnika, kot tudi odločilo o primernosti tega predloga.

12. Upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki daje materialnopravnemu razmerju strank novo kvaliteto, zato mora dolžnik zagotoviti močne in zanesljive dokaze, da je terjatev, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, prenehala (zaradi izpolnitve). Taki dokazi so po mnenju zakonodajalca le listine. Zakonodajalec je druga dokazna sredstva že vnaprej ocenil kot neprimerna, za dokazovanje trditev o prenehanju terjatve, ugotovljene v izvršilnem naslovu.

13. Izpodbijani odločitvi o neizpolnjevanju meril obrazloženega ugovora, ker dolžnik za trditve o plačilu celotne terjatve ni predložil dokazil in ni pojasnil, zakaj dokazil o plačilih nima oziroma jih ne more pridobiti sam (7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), je po pojasnjenem pritrditi, pritožbeni očitek o kršitvi 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi neopredelitve do dokaznega predloga in neobrazloženosti odločitve pa zavrniti. Slicevanje na odločitev VS4002021 je neutemeljeno, saj se je sodišče opredelilo do navedb dolžnika, kar omogoča vsebinsko obravnavo na pritožbeni stopnji.

14. Sodišče druge stopnje še ugotavlja, da dolžnikov ugovor ne dosega meril obrazloženega ugovora niti v trditvenem delu. Dolžnik je zgolj navajal, da je bila terjatev v celoti poravnana,⁹ ne da bi te trditve konkretiziral in preciziral. V ugovoru ni določno navedel kdaj, v kakšnih zneskih in na kakšen način naj bi bila terjatev v celoti poravnana. Zgolj s pavšalnimi trditvami o poravnavi celotne terjatve ugovor kriterija obrazloženega ugovora ne dosega. Dolžnik trditvenega in dokaznega bremena, ki je v primeru zatrjevanja poravnane terjatve v celoti na dolžniku, ni zmogel.

15. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo, ki gradi obrambo na zakonskih pravilih in sodnih odločbah za redni ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, pa kot neutemeljen zavrnilo. Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

16. Dolžnik ni priglasil pritožbenih stroškov, zato o njih ni bila sprejeta odločitev (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik s pritrjevanjem prvostopenjskim razlogom k pritožbeni presoji ni pripomogel. Kot nepotrebne nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Dolžnik ima zoper ta del sklepa izredno pravno sredstvo - zahtevo za obnovo postopka po določbah ZPP (prvi odstavek 63. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
² Pravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v naložitvenem delu predstavlja izvršilni naslov (2. točka prvega odstavka 17. člena ZIZ).
³ Sklep o izvršbi I 1721/2007 z dne 23. 1. 2008.
⁴ Up-2216/06, Up-854/05, VSK sklep II Cpg 34/2004, VSK sklep II Cpg 70/2005.
⁵ Ugovor iz prvega odstavka 56. člena ZIZ lahko dolžnik vloži tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklep o izvršbi (tretji odstavek 61. člena ZIZ).
⁶ Sklep o izvršbi I 1721/2007 z dne 23. 1. 2008.
⁷ Delno poplačilo dolga je dolžnik izkazal s sklepom o delni ustavitvi izvršbe I 1721/2007 z dne 16. 6. 2015.
⁸ Načelno pravno mnenje, Občna seja Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999.
⁹ Dolžnik je trditev o delni poravnavi dokazov s sklepom I 1721/2007 z dne 16. 6. 2015, s katerim je sodišče sledilo delnemu umiku izvršbe zaradi poplačila 161,06 EUR dne 14. 6. 2011. Na podlagi sklepa o izvršbi se izvršba nadaljuje še za znesek 131,84 EUR (77,87 EUR zakonske zamudne obresti in 53,97 EUR izvršilni stroški).

Datum zadnje spremembe:

19.10.2020

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Ip 2015/2019
• VSC sklep I Ip 961/2008
• VSC Sklep II Ip 329/2020