<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 494/2020

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2020:I.IP.494.2020
Evidenčna številka:VSM00038130
Datum odločbe:09.09.2020
Senat, sodnik posameznik:Metka Jug (preds.), mag. Karolina Peserl (poroč.), Janica Gajšek Rojs
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - pravica do izjave - trditveno in dokazno breme - pravno pomembno dejstvo - kogentnost določb o zastaranju - nesporni zahtevki - pristojnost za odločanje - materialnopravni ugovor - zastaranje

Jedro

Ugovor kot pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi je namenjen zagotavljanju pravice do izjave. Strogost zahteve po obrazložitvi dolžnikovega ugovora je utemeljena v rednem izvršilnem postopku, ki je namenjen predvsem uveljavitvi upnikovih interesov. Slednji namreč že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti, o kateri se je lahko dolžnik izjavil v kontradiktornem postopku pridobitve izvršilnega naslova. Izhodišče presoje je povsem drugačno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je fazi dovolitve izvršbe pridružen še postopek za izdajo plačilnega naloga. Temeljni razlikovalni element med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in izvršbo na podlagi verodostojne listine je torej v ugotovljenosti terjatve, za katero upnik zahteva prisilno izvršitev. Zato se tudi ugovora zastaranja izterjevane terjatve med seboj razlikujeta.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod 1. razveljavilo sklep o izvršbi z dne 17. 12. 2019, pod 2. pa pojasnilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Lendavi.

2. Zoper takšno odločitev se po pooblaščencu pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da ni navedlo konkretnih razlogov o pravno pomembnih trditvah dolžnika in tudi ne razlogov, zakaj je štelo, da je ugovor dolžnika obrazložen in s tem utemeljen. Povzame določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Citira načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, sprejeto na občni seji dne 9. 12. 1999, in opozori na zaključke v zadevi VSL opr. št. II Ip 3581/2017, oboje v zvezi z obrazloženostjo ugovora. Po njegovem ugovora dolžnika ni šteti kot obrazložen ugovor, saj dolžnik ni obrazložil zastaranja. Ugovor je glede na podatke predloga za izvršbo tudi v celoti neutemeljen. Za neplačane komunalne storitve je zastaralni rok določen v 355. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Neplačane in izterjevane storitve so zapadle v plačilo 31. 1. 2018 in pozneje, zato enoletni zastaralni rok, ki je začel teči po poteku leta, v katerem je terjatev zapadla, do vložitve predloga za izvršbo še ni potekel (4. 12. 2019 in 13. 12. 2019). Pa tudi sicer je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo, ki ga je na poziv sodišča tudi dopolnil, ter s sklepom o izvršbi (365. člen OZ). Ugovor dolžnika je tako neobrazložen in neutemeljen. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrne, dolžniku pa se v plačilo naložijo vsi izvršilni stroški z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je potem, ko je ocenilo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi, tega razveljavilo in odločilo, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrajnim sodiščem v Lendavi (53. člen ZIZ v zvezi s prvim in drugi odstavek 62. člena ZIZ). Predmet pritožbenega preizkusa je ocena sodišča, da je dolžnik v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (drugi odstavek 61. člena ZIZ).

6. Za izpodbijanje sklepa o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ugodeno, se po drugem odstavku 61. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZIZ zahteva obrazložen ugovor. Iz odločb Ustavnega sodišča RS št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007 in Up-343/09 z dne 5. 10. 2010 izhaja, da se kot neobrazložen ugovor lahko šteje le tak ugovor, ki ne navaja prav nobenih pravno pomembnih dejstev, oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.

7. Ugovor kot pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi je namenjen zagotavljanju pravice do izjave. Strogost zahteve po obrazložitvi dolžnikovega ugovora je utemeljena v rednem izvršilnem postopku, ki je namenjen predvsem uveljavitvi upnikovih interesov. Slednji namreč že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti, o kateri se je lahko dolžnik izjavil v kontradiktornem postopku pridobitve izvršilnega naslova. Izhodišče presoje je povsem drugačno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je fazi dovolitve izvršbe pridružen še postopek za izdajo plačilnega naloga.

Temeljni razlikovalni element med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in izvršbo na podlagi verodostojne listine je torej v ugotovljenosti terjatve, za katero upnik zahteva prisilno izvršitev. Zato se tudi ugovora zastaranja izterjevane terjatve med seboj razlikujeta.1

Pravilna presoja obrazloženosti ugovora ne more mimo temeljnih spoznanj o trditvenem in dokaznem bremenu. Načeloma velja splošno sprejeta presumpcija, da nihče ni nikomur nič dolžan, dokler se ne dokaže nasprotno. Na tožniku je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nastanek določenega zahtevka, na tožencu pa trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo samostojne ugovore ali ugovore prenehanja obveznosti.2

8. V obravnavanem primeru je dolžnik navedel, da vlaga ugovor zoper sklep o izvršbi in se "poziva na 355. člen Zakona o zastaranju", kar je razumeti, da nasprotuje sklepu o izvršbi, zaradi zastaranja3 izterjevanih terjatev po 355. členu OZ.4 S tem je, tudi po oceni sodišča druge stopnje, navedel pravno pomembno oziroma relevantno dejstvo, ki bi lahko imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka v spornem delu, če bi se izkazalo za resnično. Ključna dejstva v tej zvezi (zapadlost posameznih terjatev) je v predlogu za izvršbo navedel že sam upnik, zato dolžniku trditev tej smeri ni bilo potrebno posebej obrazlagati, določbe o zastaralnem roku pa so kogentne narave. Zaradi navedenega bi upnikovo zavzemanje za drugačno oceno v obravnavanem primeru pomenilo pretirano strogost do dolžnika.

9. Glede pritožbenih izvajanj je dodati, da ob presoji obrazloženosti ugovora o utemeljenosti le tega ni mogoče razpravljati. S tem se bo ukvarjalo sodišče v pravdnem postopku.

10. Upoštevajoč stališča, sprejeta s strani Vrhovnega in Ustavnega sodišča RS, se izkaže ocena sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 61. člena istega zakona), za pravilno, nasprotno zavzemanje upnika v pritožbi pa ni utemeljeno. V nadaljevanju bo pravdno sodišče ugotavljalo, kaj dejansko upnik izterjuje, kakšen zastaralni rok je določen za takšne terjatve in ali je ta do vložitve predloga za izvršbo že potekel. Razveljavitev sklepa o izvršbi (1. točka izreka) je po pojasnjenem utemeljena (drugi odstavek 62. člena ZIZ).

11. Drugi odstavek 62. člena ZIZ določa, da sodišče po razveljavitvi sklepa o izvršbi nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na vrednost spornega predmeta je za sojenje v obravnavanem primeru pristojno okrajno sodišče (30. člen ZPP), in ker ni določena izključna krajevna pristojnost, je glede na prebivališče dolžnika krajevno pristojno sodišče v Lendavi (46. in 47. člen ZPP). Odločitev sodišča je tudi v 2. točki izreka pravilna.

12. Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona ter 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Glej sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-232/10-7, Up-1248/10-6 z dne 1. 7. 2011.
2 Sklep VSRS II Ips 24/2013 z dne 13. 3. 2014.
3 Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se tiče temelja zahtevka. Stranki daje pravico, da odreče izpolnitev zahtevka, ne pomeni pa ugasnitev zahtevka.
4 Ta določa izjemo od splošnega zastaralnega roka in določa terjatve, ki zastarajo v enem letu.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 17, 17/2, 30, 46, 47

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwNjc1