VSM Sklep I Kr 21758/2020

Jedro

Ob okoliščini, da se kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na glavnih obravnavah in da se z njo družijo na uradnih dogodkih, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrajno sodišče v A majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica Okrajnega sodišča v A, A.A., je dne 9. 7. 2020 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v A VII K 21758/2020. Navedla je, da je Okrožno državno tožilstvo v B zoper obdolženega D.P. vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika, ki bi ga naj storil na škodo B.B., okrajne državne tožilke pri Okrožnem državnem tožilstvu v C. Oškodovanka se kot državna tožilka redno udeležuje glavnih obravnav na Okrajnem sodišču v C, kjer je kazenski oddelek Okrajnega sodišča v A. Z njo se vsi sodniki kazenskega oddelka redno srečujejo na narokih za glavne obravnave, kakor tudi na vsakoletnih izobraževanjih, namenjenim kazenskim sodnikom in tožilcem. Z imenovano so se tekom uradnih, z zaposlitvijo povezanih dogodkov spoznali in družili. Glede na navedeno bi obravnavanje predmetne zadeve s strani kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v A pri strankah vzbujalo dvom o nepristranskosti sodnikov. Meni, da je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. V skladu z ustaljeno sodno prakso je krajevno pristojnost mogoče prenesti zgolj izjemoma, če so za to podani tehtni razlogi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je že v več svojih odločbah¹ zavzelo stališče, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo okoliščin, ki bi upravičeno vzbujale dvom v nepristranskost odločanja vseh sodnikov pristojnega sodišča. Zaupanja v integriteto razpravljajoče sodnice sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je oškodovanka B.B. okrajna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v C. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti hkrati paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice², po kateri je treba v vsakem primeru posebej skrbno presoditi, ali je odnos med zaposlenimi v pravosodju takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču.

5. Po oceni višjega sodišča dejstvo, da je oškodovanka okrajna državna tožilka pri Okrožnem državnem tožilstvu v C in da se redno udeležuje obravnav na Okrajnem sodišču v A, kot tudi na Okrajnem sodišču v C, kazenski sodniki katerega so sicer pristojni v skladu z Letnim razporedom dela sodnikov Okrajnega sodišča v A za leto 2020 odločati v kazenskih in kazensko preiskovalnih zadevah Okrajnega sodišča v A, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v A, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Ob okoliščini, da se kazenski sodniki z oškodovanko redno srečujejo na glavnih obravnavah in da se z njo družijo na uradnih dogodkih, je višje sodišče zlasti upoštevalo, da je Okrajno sodišče v A majhno sodišče, zaradi česar lahko tesna (kolegialna) razmerja med zaposlenimi v pravosodju resno okrnijo (objektivni) videz nepristranskosti. Nepristranskost in neodvisnost sodišča morata namreč biti razvidni tudi navzven.

6. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu okrajne sodnice odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, ter za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče na Ptuju (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

-------------------------------
¹ Prim. sklepe Vrhovnega sodišča RS I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016, I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018, I Kr 37340/2018 z dne 25. 4. 2019 in druge.
² Prim. odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.

Datum zadnje spremembe:

11.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Kr 1316/2009
• VSRS Sklep I Kr 23403/2016
• VSRS Sklep I Kr 34216/2016