VSM Sklep I Ip 375/2020

Jedro

Upoštevati je potrebno, da navedba novega izvršilnega sredstva, vsebovana v predlogu za izvršbo z novim sredstvom izvršbe, zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljano v predlogu za izvršbo, zato je nagrada za takšen predlog zajeta že v nagradi za predlog za izvršbo. Navedeno utemeljuje ureditev OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti izterjevane terjatve. V skladu s splošnim načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), ki v bistveno enakem položaju ne dopušča drugačne obravnave, ustavnoskladna razlaga narekuje enako vrednotenje tudi pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev. Za opredelitev nagrade za sestavo predloga za izvršbo začetna kumulacija izvršilnih sredstev ni bistvena, zato na višino nagrade ne sme vplivati eventualna naknadna kumulacija sredstev. Slednje bi namreč lahko pripeljalo do nedopustnega obida najvišjega zneska za nagrado za predlog za izvršbo (glej 1. točko tar. št. 27 OT).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu III. točke izreka spremeni tako, da se znesek 30,00 EUR nadomesti z zneskom 44,93 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v ostalem delu III. točke izreka potrdi.

II. Dolžnica mora upniku v roku osmih dni od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 11,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod I zaradi delnega umika predloga za izvršbo ustavilo izvršilni postopek za navedena plačila, pod II odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 5. 11. 2008, ki je postal pravnomočen dne 20. 11. 2008, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom rubežem in prenosom sredstev, ki so na kateremkoli računu dolžnice pri katerikoli organizaciji za plačilni promet, zlasti pa pri Novi KBM d.d. št. SI56 0410 7022 0876 502, pod III dolžnici naložilo, da mora upniku v roku osmih dni po prejemu tega sklepa povrniti nadaljnje stroške izvršilnega postopka v skupnem znesku 30,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila, višji stroškovni zahtevek pa je zavrnilo.

2. Zoper stroškovno odločitev (III. točka izreka) se pritožuje upnik. Opozori, da se je predmetni postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo dne 21. 10. 2008, sklep o izvršbi je bil izdan 5. 11. 2008, pravnomočen in izvršljiv pa je postal 20. 11. 2008. Za odmero stroškov se tako uporablja Odvetniška tarifa (v nadaljevanju OT) iz leta 2003 (s spremembami in dopolnitvami) in ne sedaj veljavna Odvetniška tarifa. To je določeno v njenih prehodnih določbah (20. člen). Citira peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki predstavlja pravni temelj odločitve o stroških postopka. Po njegovem je bila poizvedba o TRR dolžnice, stroške katere je priglasil v vlogi z dne 4. 5. 2020, nujno potrebna za predmetni postopek, saj je na njeni podlagi podal predlog za nadaljevanje izvršbe z dodatnim sredstvom izvršbe. Navedeno utemeljuje povračilo stroškov za opravljeno poizvedbo kot tudi za vlogo, s katero je sodišču predlagal nadaljevanje postopka z dodatnim izvršilnim sredstvom. Za sestavo slednje je predpisana cena odvetniške storitve po tar. št. 27/7 OT, predlog za delno utesnitev pa je kratek dopis ali obvestilo sodišču po 4. točki tar. št. 39, ki se uporablja kadar storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah. Takšno je tudi stališče sodne prakse. Da je upravičen do povračila stroškov za opravo poizvedb, za obvestilo sodišču o delni utesnitvi in za predlog za dodatno izvršilno sredstvo pa izhaja tudi iz dosedanje prakse naslovnega sodišča v predmetnem postopku, ki mu je za smiselno enake vloge v preteklosti že priznalo stroške. Konkretizira te odločitve. Na tej podlagi ocenjuje izpodbijano odločitev kot nepravilno. Glede na vrednost spornega predmeta (1.566,23 EUR) bi mu moralo sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava priznati za vložitev predloga za delno utesnitev izvršbe 20 točk, za predlog za dodatno sredstvo izvršbe 150 točk, za opravljeno poizvedbo o TRR dolžnice 20 točk ter za materialne stroške 2 % od vrednosti storitev, kar bi z vključenim DDV-jem znašalo skupaj 141,68 EUR. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se mu priznajo priglašeni stroški v polni višini, vključno z odvetniškimi stroški, podredno, da se izpodbijani del sklepa razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je potrebno pri odločanju o nadaljnjih izvršilnih stroški upnika, ki jih je priglasil v vlogi z dne 4. 5. 2020, uporabiti določbe stare OT in ne sedaj veljavne Odvetniške tarife,¹ kot je v razlogih izpodbijanega dela sklepa pojasnilo sodišče prve stopnje. Navedeno izhaja iz prehodne določbe Odvetniške tarife - 20. člena, ki določa, da če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi,² se odvetniški stroški v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po do tedaj veljavni OT.³ V obravnavanem primeru je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi,⁴ kar utemeljuje uporabo določb stare OT.

6. Upnik je v vlogi z dne 4. 5. 2020 priglasil stroške za pridobitev podatkov o TRR dolžnice v višini 50 točk, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo kot nepotrebne za predmetno izvršbo in mu jih ni priznalo. Upnik v pritožbi pravilno izpostavlja določbo petega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, ter utemeljeno opozarja na dejstvo, da je na podlagi opravljene poizvedbe, ki je pokazala, da ima dolžnica pri organizaciji za plačilni promet odprt račun, ki ni blokiran, podal predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe,⁵ kateremu je sodišče prve stopnje ugodilo (II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje). Navedeno po oceni pritožbenega sodišča omogoča zaključek, da so bili stroški, ki so upniku nastali v tej zvezi, upoštevajoč, da še ni v celoti poplačan, potrebni za predmetno izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Upnik je v pritožbi vztrajal pri povračilu stroškov (le) v višini 20 točk, in ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), mu jih je v tej višini tudi priznati.⁶

7. Sodišče prve stopnje je priglašene stroške za delni umik izvršbe v višini 100 točk zavrnilo z obrazložitvijo, da takšna vloga ne potrebuje obrazložitve, saj mora upnik le navesti zneske, ki so mu bili plačani, kar ni uvrstiti med obrazložene vloge, v poglavju OT, ki določa odvetniško nagrado v izvršilnem postopku, pa nagrada za neobrazloženo vlogo ni predvidena.

Čeprav je sodišče prve stopnje neutemeljeno uporabilo določbe nove Odvetniške tarife, je (bilo) to vprašanje enako urejeno v stari OT. Slednja nagrade za neobrazloženo vlogo ne predpisuje, upnikovega obvestila sodišču, da je prejel določena plačila, pa tudi po oceni sodišča druge stopnje ni šteti med obrazložene vloge, za katere je v X. poglavju OT predvidena nagrada. V tej zvezi ni spregledati, da so se stranke o obročnem plačilu dolga (20,00 EUR) dogovorile na naroku zaradi predložitve seznama dolžnikovega premoženja dne 17. 5. 2016, zato dodatno finančno obremenjevanje dolžnice, ki dolg plačuje (I. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje), ne bi bilo v skladu z načeli ekonomičnosti postopka ter vestnosti in poštenja.

Upnik se v pritožbi tudi neutemeljeno zavzema za uporabo 4. točke 39. člena OT, ki opredeljuje nagrado za kratke dopise in obvestila, saj se ta ne uporablja za odvetniške nagrade v izvršilnem postopku, temveč za posamezna opravila odvetnika, ki jih je opravil izven sodnega ali drugega postopka. Pritožbena izvajanja zato v tem delu niso utemeljena.

8. Upniku tudi ni priznati nagrade za sestavo predloga za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Upoštevati je potrebno, da navedba novega izvršilnega sredstva, vsebovana v predlogu za izvršbo z novim sredstvom izvršbe, zgolj dopolnjuje zahtevo za sodno varstvo, uveljavljano v predlogu za izvršbo, zato je nagrada za takšen predlog zajeta že v nagradi za predlog za izvršbo. Navedeno utemeljuje ureditev OT, v kateri predlog za izvršbo ni vrednoten po vrsti in številu izvršilnih sredstev, ampak po vrednosti izterjevane terjatve. V skladu s splošnim načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), ki v bistveno enakem položaju ne dopušča drugačne obravnave, ustavnoskladna razlaga narekuje enako vrednotenje tudi pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev. Za opredelitev nagrade za sestavo predloga za izvršbo začetna kumulacija izvršilnih sredstev ni bistvena, zato na višino nagrade ne sme vplivati eventualna naknadna kumulacija sredstev. Slednje bi namreč lahko pripeljalo do nedopustnega obida najvišjega zneska za nagrado za predlog za izvršbo (glej 1. točko tar. št. 27 OT).⁷

7. točka tar. št. 27 se nanaša na druge obrazložene vloge, v katerih morajo stranke pojasniti dejansko stanje svojega zahtevka oziroma predloga in zanj predlagati dokaze, za podajo predloga za izvršbo z novim sredstvom izvršbe pa zadostuje že navedba novega sredstva izvršbe in utemeljevanje predloga ni potrebno (34. člen ZIZ). Vsebina predloga za novo sredstvo izvršbe je tako manj zahtevna in obseg potrebnih navedb je bistveno ožji, zato predloga za novo sredstvo izvršbe ni mogoče ovrednotiti po tarifni številki, ki jo zahteva upnik.

9. Izhajajoč iz vloge z dne 4. 5. 2020, petega odstavka 38. člena ZIZ in dejstva, da se upniku priznajo stroški za pridobitev podatkov o TRR dolžnice, je upniku po določbi tretjega odstavka 13. člena OT priznati tudi pavšalni znesek za materialne stroške v višini 2 % od skupne vrednosti storitve (20 točk x 0,02 = 0,4 točke), ter DDV (drugi odstavek 14. člena OT), kar ob že priznanem strošku za sodno takso na prvi stopnji (30,00 EUR) in vrednosti točke 0,6 EUR⁸ znaša skupaj 44,93 EUR. Višji stroškovni zahtevek ni utemeljen.

10. Dejstvo, da je sodišče upniku tekom postopka že priznalo nagrado za podobna opravila, še ne utemeljuje zaključka, da mu jo je tudi za opredeljena v vlogi z dne 4. 5. 2020. Ob vsakem odločanju je potrebno upoštevati znane okoliščine obravnavanega primera (peti odstavek 38. člena ZIZ) in imeti v vidu načelo ekonomičnosti postopka, ki zahteva, da se z najmanj stroški in razumnem času doseže zastavljen cilj - poplačilo upnika. Listine v spisu izkazujejo težko finančno stanje dolžnice, zato bi ji večkratno dodatno nalaganje stroškov postopka lahko predstavljalo preveliko breme in ji onemogočilo poplačilo upnika.

11. Glede na zgoraj navedeno se pritožbi upnika delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 30,00 EUR nadomesti z zneskom 44,93 EUR, v preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik je s pritožbo delno uspel (14,93 EUR od zahtevanih 141,68 EUR je 10,54 %). Za postopek na pritožbeni stopnji mu je priznati: za pritožbo 100 točk (tar. št. 27/6), za materialne stroške 2 % (tretji odstavek 13. člena OT), DDV (drugi odstavek 14. člena OT) in sodno takso v višini 33,00 EUR, kar znaša skupaj 107,66 EUR. Višji stroškovni zahtevek se zavrne. Glede na uspeh pripada upniku 11,35 EUR (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom istega zakona in 15. členom ZIZ).

Dolžnica mora upniku v roku osmih dni od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 11,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

-------------------------------
¹ Odvetniška tarifa Uradni list RS, št. 2/15, 28/18, 22/19;
² Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdv-C;
³ Uradni list RS, št. 7/95, 3/97, 62/98, 49/00, 57/00 - popr., 67/03 in 70/03 - popr.;
⁴ Zakon o odvetniški tarifi je začel veljati in se uporabljati 1. 1. 2009;
⁵ Rubež in prenos sredstev, ki so na kateremkoli računu dolžnice pri katerikoli organizaciji za plačilni promet, zlasti pa pri Novi KBM d.d.;
⁶ V 5. točki tar. št. 39 OT je predpisana nagrada v višini 50 točk;
⁷ Tako tudi v sklepu VSM I Ip 1154/2019 z dne 6. 3. 2020;
⁸ Z vidika odmere stroškov je bistven čas odločanja sodišča o stroških postopka. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. - glej drugi odstavek 14. člena OT, enako drugi odstavek 12. člena nove Odvetniške tarife;

Datum zadnje spremembe:

11.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 84/2022
• VSM Sklep I Ip 24/2021
• UPRS Sodba II U 463/2019-12