VSM Sklep I Ip 479/2020

Jedro

Pravica otrok do posebnega varstva in skrbi uživa ustavno varstvo (56. člen Ustave RS). Na uresničevanje otrokovih koristi lahko vplivajo tudi okoliščine, ki nastopijo šele po trenutku pridobitve izvršilnega naslova, zato je nujno, da je varstvo koristi otroka enakovredno upoštevano v vseh fazah sojenja, torej tudi v fazi realizacije v izvršilnem postopku. Navedeno se odraža v posebni naravi izvršilnega postopka, kadar gre za varstvo otrokovih koristi, ko se morata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo umakniti načelu oficialnosti ter preiskovalnemu načelu. Ker je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic, ustavna vrednota spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb ni absolutna. To pomeni, da se mora, ob ugotovitvi, da prisilna izvršitev odločbe o stikih ne bi bila v otrokovo korist, pravica upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) umakniti pravici otroka, da se pri odločitvah sodišča varuje njegovo dobrobit in korist.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice, razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. I 76/2020 z dne 20. 4. 2020 in zavrnilo upnikov predlog za izvršbo z dne 28. 2. 2020 (I. točka izreka). Upniku je naložilo, da v roku 8 dni po prejemu sklepa dolžnici povrne stroške ugovora v višini 267,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka navedenega sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da dolžnici stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi ni povzročil neutemeljeno. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka je povzročila dolžnica z nespoštovanjem sodne poravnave opr. št. N 15/2019 o izvrševanju stikov upnika s sinom. V času vložitve predloga za izvršbo ni mogel predvideti, da bosta z dolžnico sklenila začasno sodno poravnavo opr. št. N 18/2020, v kateri bosta dogovorila vzpostavljanje stikov v sodelovanju z dolžnico in sinom. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da prisilna uveljavitev odločbe o stikih v obdobju od vložitve predloga za izvršbo do sklenitve začasne sodne poravnave ne bi bila v otrokovo korist. Takšen zaključek iz dolžničine trditvene podlage ne izhaja. Meni, da je upravičen do povrnitve stroškov predloga za izvršbo in odgovora na ugovor zoper sklep o izvršbi. Zavzema se za ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja:

6. Pritožbeni očitek, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da prisilna izvršitev odločbe o stikih v obdobju od vložitve predloga za izvršbo do sklenitve sodne poravnave ne bi bila v otrokovo korist, v nasprotju z dolžničino trditveno podlago, ni utemeljen.

7. Dolžnica je v ugovoru zoper sklep o izvršbi izrecno navedla, da bi, v kolikor bi od pojava otrokovih zdravstvenih težav in zavračanja stikov z upnikom do sklenitve sodne poravnave z dne 10. 3. 2020 zagotavljala stike, kot jo je zavezoval izvršilni naslov (sodna poravnava z dne 20. 6. 2019), ravnala „v nasprotju s strokovnimi priporočili zdravstvenih strokovnjakov in delavk CSD“ (stran 4 vloge dolžnice).

8. Pravica otrok do posebnega varstva in skrbi uživa ustavno varstvo (56. člen Ustave RS). Na uresničevanje otrokovih koristi lahko vplivajo tudi okoliščine, ki nastopijo šele po trenutku pridobitve izvršilnega naslova, zato je nujno, da je varstvo koristi otroka enakovredno upoštevano v vseh fazah sojenja, torej tudi v fazi realizacije v izvršilnem postopku. Navedeno se odraža v posebni naravi izvršilnega postopka, kadar gre za varstvo otrokovih koristi, ko se morata načelo dispozitivnosti in razpravno načelo umakniti načelu oficialnosti ter preiskovalnemu načelu.¹ Ker je treba glede na okoliščine posameznega primera dati prednost načelu največje koristi otroka zaradi spoštovanja njegovega osebnega dostojanstva in drugih človekovih pravic, ustavna vrednota spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb ni absolutna.² To pomeni, da se mora, ob ugotovitvi, da prisilna izvršitev odločbe o stikih ne bi bila v otrokovo korist, pravica upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) umakniti pravici otroka, da se pri odločitvah sodišča varuje njegovo dobrobit in korist. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno postopalo, ko je vprašanje utemeljenosti predloga za izvršbo, na odločitvi na kateri temelji prerekana stroškovna odločitev, presojalo z vidika koristi otroka.

9. Sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da predlagana prisilna izvršitev odločbe o stikih v obdobju od vložitve predloga za izvršbo do sklenitve sodne poravnave, opr. št. II N 18/2020 z dne 10. 3. 2020, ne bi bila v korist otroka, zaradi česar je bil upnikov predlog za izvršbo neutemeljen. Takšen zaključek izhaja iz navedene sodne poravnave, v kateri sta stranki soglašali, da bosta na pristojnem centru za socialno delo zaprosili za skupno obravnavo, namenjeno razjasnitvi, zakaj otrok stike z upnikom odklanja in iskanju načina, kako stike čim prej vzpostaviti.³ Dogovor v sodni poravnavi potrjuje navedbe dolžnice o otrokovem zavračanju stikov z upnikom in utemeljuje življenjsko prepričljiv sklep sodišča prve stopnje, da sodelovanje centra za socialno delo, v kolikor stiska otroka zaradi izvrševanja stikov ne bi bila podana, za ponovno vzpostavitev stikov ne bi bilo potrebno. Upnikovo stališče, da bi bili stiki v obdobju od vložitve predloga za izvršbo do sklenitve sodne poravnave otroku v korist, zaradi česar je upravičen do povrnitve stroškov predloga za izvršbo in odgovora na ugovor zoper sklep o izvršbi, je v nasprotju s pojasnjenim in zato neutemeljeno.

10. Sodišče prve stopnje je upniku utemeljeno naložilo povrnitev stroškov, ki jih je dolžnica imela s sestavo ugovora zoper sklep o izvršbi, v katerem je navajala pravno pomembna dejstva, na podlagi katerih je bil sklep o izvršbi razveljavljen in predlog za izvršbo zavrnjen.

11. Uveljavljani pritožbeni razlogi po pojasnjenem niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in II. točko izreka izpodbijanega sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Skladno z določbo 408. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka. Navedeno določilo je glede na določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) potrebno smiselno upoštevati tudi v izvršilnih postopkih. Glej: VSK Sklep I Ip 428/2017.
² Glej odločbo Ustavnega sodišča RS Up-383/11 z dne 18. 9. 2013.
³ Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da takšen dogovor režima stikov iz izvršilnega naslova ne spreminja, temveč ureja način, kako stike ponovno vzpostaviti.

Datum zadnje spremembe:

11.08.2020

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 432/2006
• VSL sklep IV Cp 1486/2016
• VSL Sklep II Cp 241/2023