VSM Sklep I Kr 32142/2020

Jedro

Presoja okoliščine pri predlogu za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Višja sodnica Okrožnega sodišča v Murski Soboti, T.C., je posredovala predlog za prenos krajevne pristojnosti oškodovanke kot tožilke P.I.I.C.M. d.o.o., ki ga je ta podala v zahtevi za preiskavo z dne 26. 6. 2020. V predlogu navaja, da je osumljeni J.N. vidni član lokalne skupnosti in partner M.T., notarke v M.S. Slednja je občinska svetnica v občini Č., pred imenovanjem za notarko pa je na Okrajnem sodišču v Murski Soboti opravljala funkcijo okrajne sodnice. M.T. je tudi edina ustanoviteljica in družbenica osumljene pravne osebe N. d.o.o., ki ima sedež na naslovu notariata. Iz konkretnih okoliščin pa je mogoče sklepati tako na poslovno povezanost sodnikov Okrožnega sodišča v Murski Soboti, in sicer v primerih urejanja osebnih razmerij, ki zahtevajo sodelovanje notarke, kot tudi na osebna znanstva sodnikov z lastnico osumljenke in partnerko osumljenca, ki izvirajo iz tega, da je M.T. opravljala tudi sodno funkcijo na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Gre torej za več različnih okoliščin, ki lahko skupaj vplivajo na nepristranskost pri obravnavanju te kazenske zadeve na Okrožnem sodišču v Murski Soboti. Na podlagi navedenega oškodovanka kot tožilka višjemu sodišču predlaga, da v skladu s 35. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) prenese pristojnost na katerokoli drugo okrožno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Oškodovanka kot tožilka v predlogu uveljavlja obstoj tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji višjega sodišča ti razlogi niso podani. Višje sodišče je namreč opravilo poizvedbe in po javno dostopnih podatkih (www.notar-z.si/notarska-zbornica-slovenije) iz imenika notarjev ugotovilo, da je bila M.T. z odločbo ministra za pravosodje z dne 8. 12. 2006 imenovana za notarko. Upoštevaje navedeno in zlasti dejstvo, da sta funkciji sodnika in notarja nezdružljivi, je nedvomno, da slednja že več let ne opravlja funkcije sodnice. Povsem pavšalne so tako nadaljnje navedbe v zvezi s poslovno povezanostjo in osebnimi poznanstvi M.T. s sodniki Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Predlagateljica namreč niti ne navaja, v čem naj bi bila vidna personalna povezava med M.T. in sodniki Okrožnega sodišča v Murski Soboti ali katerimikoli drugimi sodniki (drugih) sodišč. Zgolj navedbe, da je pred (več) leti opravljala funkcijo sodnice, sedaj pa opravlja delo notarke na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti, namreč niso okoliščine, ki bi same po sebi predstavljale tehtni razlog v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Prav tako je poudariti, da niti povsem poslovni in običajni kolegialni odnosi med sodniki in notarji pri opravljanju njihove dejavnosti, ne morejo predstavljati tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP; šele kolikor bi odnos med M.T. kot ustanoviteljico in družbenico osumljene pravne osebe N. d.o.o. in dodeljenim sodnikom, ki bo vodil konkretni kazenski postopek, te okvire presegel in bi tako nastale okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razumen dvom v sodnikovo nepristranskost, bi se za takšno situacijo primarno uporabil institut izločitve sodnika. Nenazadnje so neupoštevne tudi predlagateljičine navedbe, da sta tako osumljeni J.N. kot M.T. vidna člana lokalne skupnosti, pri čemer ne konkretizira, kako naj bi slednje predstavljale relevantne okoliščine pri obravnavanju predloga za prenos krajevne pristojnosti. Po oceni višjega sodišča tako zgolj pavšalne navedbe oškodovanke kot tožilke, ki ne temeljijo na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujal dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

5. Višje sodišče zaključuje, da v obravnavani zadevi zakonsko določen razlog za prenos krajevne pristojnosti ni podan in v obravnavani zadevi niso podane okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.

6. Glede na navedeno, je bilo o predlogu oškodovanke kot tožilke za prenos krajevne pristojnosti odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

03.08.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Kr 39197/2020
• VSRS Sklep I Kr 6439/2017-70
• VSM Sklep I Kr 28944/2019