VSM Sklep II Ip 410/2020

Jedro

Za razliko od drugih sredstev izvršbe, ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika ali kjer koli drugje, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi, enako kot v ugovoru, nasprotuje rubežu in cenitvi premičnih stvari.¹ Poudarja, da ni lastnik opreme na naslovu Bergantova ulica , M., kjer živi, kar je razvidno v pogodbi. Lastnik le-te je lastnik nepremičnine, ki je tudi prijavljen na tem naslovu. Prilaga najemno pogodbo z dne 19. 8. 2013 in primopredajni zapisnik. Navede, da je upnik predlagal izvršbo še na plačo in denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Ne zdi se mu prav, da se rubijo lastnikove stvari, saj je v pogodbi jasno navedeno, da je stanovanje opremljeno. Pritožbenega predloga ne podaja.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje prvostopenjskim razlogom in predlaga njeno zavrnitev. Sklicuje se na določbe 83. in 84. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine, sodišče dolžniku naloži, da upniku v 8 dneh izpolni zahtevano denarno obveznost (odločitev o dajatvenem zahtevku) in hkrati dovoli izvršbo. Na podlagi drugega odstavka 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 61. člena ZIZ je dolžnik upravičen sklep izpodbijati z ugovorom tako v delu, ki se nanaša na terjatev, kot v delu o dovolitvi izvršbe.

6. V obravnavanem primeru dolžnik ni izpodbijal naložene mu terjatve (kondemnatornega dela sklepa), temveč zgolj del sklepa, v katerem je sodišče dovolilo izvršbe na premičnine. V takšni situaciji se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (tretji odstavek 62. člena ZIZ). Da dolžnik prepreči dovoljeno izvršbo, mora biti njegov ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo (razlogi so primeroma našteti v 55. členu ZIZ), in predložiti potrebne dokaze, ki so v zvezi s pravno pomembnimi dejstvi (drugi odstavek 53. člena ZIZ in načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999).

7. Sodišče druge stopnje soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da ugovor dolžnika, ko se protivi premičninski izvršbi, ker je oprema v stanovanju, ki ga ima v najemu, last najemodajalca, ne izpolnjuje zahtevanih kriterijev.

8. Za razliko od drugih sredstev izvršbe,² ko sodišče z vpogledom v elektronsko dosegljive evidence ugotovi, ali obstajajo viri za predlagana sredstva, in v primeru, da ti ne obstajajo, ne dovoli izvršbe, lahko sodišče pri premičninski izvršbi, ko ta glasi na nedoločene predmete oziroma na vse premičnine, ki se nahajajo na v sklepu o izvršbi navedenem naslovu dolžnika ali kjer koli drugje, šele na podlagi oprave procesnega dejanja izvršitelja³ in njegove neposredne zaznave, da dolžnik nima predmetov, ki so lahko predmet izvršbe, ugotovi neobstoj vira za izvršbo na to sredstvo in razlog za nenadaljevanje ter ustavitev premičninske izvršbe.

9. Življenjsko logično je namreč, da vsak človek na kraju bivanja potrebuje in uporablja določene premičninske predmete. Pričakovano je zato, da bo izvršitelj na kraju bivanja dolžnika našel premičnine. Izvršitelj pa je tisti, ki na kraju samem ugotovi, ali so najdeni predmeti izvzeti iz izvršbe in ali zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve ter ali se izkazuje oziroma zatrjuje pravica tretjih na teh stvareh in niso last dolžnika. Po prvem odstavku 83. člena ZIZ se smejo namreč zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik.

10. Dolžnik je s predložitvijo najemne pogodbe res izkazal, da je predmet najemne pogodbe tudi oprema v stanovanju in s tem le-ta last najemodajalca - tretje osebe. Kot glasi 1. člen najemne pogodbe, je popis opreme podrobneje popisan v primopredajnem zapisniku. Dolžnik pa primopredajnega zapisnika, v katerem bi bila opisana oprema, ni predložil, temveč je predložil le primopredajni zapisnik, v katerem je navedeno stanje elektro števca in vodovodne ure ter ugotovljena predaja ključev posameznih prostorov. Predložene listine k ugovoru in pritožbi tako zatrjevanega dejstva, da dolžnik ni lastnik prav nobenih premičnin na naslovu prebivališča, ni izkazal. Šele izvršitelj bo tisti, ki bo na kraju samem na podlagi izjav navzočih ter predloženih dokazil ugotovil, čigave so posamezne premičnine in postopal skladno z določbami ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. Tako mu drugi odstavek 84. člena ZIZ nalaga, da se zarubijo stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, 76. člen Pravilnika, pa mu nalaga, da se opravi rubež stvari, za katere se zatrjuje, da niso last dolžnika, samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. Izvršitelj mora dolžnika ali druge osebe, ki zatrjujejo, da na predmetih rubeža obstojajo pravica ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja potrebno upoštevati, pozvati, da predložijo dokaze, iz katerih izhaja verjetnost obstoja njihove pravice oziroma bremena ter podatke o osebnem imenu in prebivališču oziroma firmi, imenu in sedežu osebe, ki naj bi imela take pravice. Če so v primeru rubeža navedeni podatki predloženi, mora izvršitelj osebe, ki zatrjujejo oziroma za katere se zatrjuje, ali če sam ugotovi, da lahko na zarubljeni stvari uveljavljajo svoje pravice, pravočasno obvestiti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo pri sodišču oziroma drugem pristojnemu organu. Če je pri takem rubežu navzoč upnik, ki izjavi, da naj se izvršba na te stvari ne opravi, izvršitelj rubeža ne opravi. V konkretnem primeru bo izvršitelj glede na izjave strank in navzočih drugih oseb ter morebitne predložene listine, predvsem zapisnik o primopredaji, v katerem je popisana oprema, ustrezno postopal.

11. V obravnavani zadevi ni moč spregledati, da je bila najemna pogodba sklenjena že leta 2013 in za določen čas enega leta, medtem ko trenutno veljavne najemne pogodbe dolžnik ni predložil. Glede na čas začetka najemnega razmerja je izkustveno pričakovano, da v takšnem časovnem obdobju pride zaradi obrabe opreme do njene zamenjave, kot tudi, da najemnik v najemniškem stanovanju razpolaga z določenimi lastnimi premičninami (na primer: računalnik, televizor in podobno).

12. Če bo v postopku ugotovljeno, da dolžnik nima premičnin, izvršba s tem sredstvom ne bo uspešna. Za samo dovolitev izvršbe na premičnine pa zatrjevano dejstvo, da je oprema v najemniškem stanovanju last najemodajalca, ne da bi dolžnik določno izkazal, za katero opremo vse gre, ne pomeni ovire.

13. Odločitev sodišča, kot tudi upnika, da opravi izvršbo na premičnine, je odvisna od izvršiteljevih ugotovitev na samem kraju bivanja dolžnika, torej, ali obstaja dejanska ovira,⁴ da izvršba na premičnine ni mogoča. Ker zatrjevano v ugovoru in ponovno v pritožbi, da dolžnik ni lastnik opreme v najemniškem stanovanju, ne predstavlja ugovornega razloga, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe, temveč le njeno opravo, je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika, s katerim si ta prizadeva, da se izvršba na premičnine ne dovoli, po obrazloženem, utemeljeno zavrnilo.

14. Glede na ugovorne navedbe o neobstoju premičnin je riziko za nadaljevanje izvršbe na ta predmet v celoti na upniku. Njegovo vztrajanje glede na izkazano konkretno dejansko stanje, ki ne daje podlage za uspešen zaključek, povzroča le dodatne stroške, ki v primeru neizterljivosti še dodatno bremenijo upnika. Zatrjevano nelastništvo premičnin ter predložena najemna pogodba pa lahko predstavlja tudi podlago za stroškovno odločitev o stroških premičninske izvršbe.

15. Dolžnik se v pritožbi smiselno zavzema za omejitev izvršbe tako, da se ta opravi le na njegovo plačo in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ne pa na premičnine (drugi odstavek 34. člena ZIZ). V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje odločiti še o tem predlogu.

16. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika ni bila sprejeta, ker jih ta ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). S povzemanjem prvostopenjskih razlogov k pritožbeni presoji ni pripomogel, zato stroške kot nepotrebne nosi sam.

-------------------------------
¹ Dolžnik navaja: „Ugovor podajam na sklep, ki se nanaša na rubež in cenitev mojih premičnih stvari.“
² Sredstva izvršbe za izterjavo denarne terjatve so opredeljena v 30. členu ZIZ. To so prodaja premičnin, prodaja nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodaja deleža družbenika in prenos sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet.
³ Po prvem odstavku 7. člena ZIZ neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji, če ni z ZIZ drugače določeno.
⁴ Ta je izkazana, če dolžnik nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe oziroma te ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve oziroma so last tretjega.

Datum zadnje spremembe:

24.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSM sklep I Ip 462/2016
• VSC Sklep I Ip 186/2020
• VSK sklep II Cpg 17/2006