VSM Sklep I Ip 391/2020

Jedro

V obravnavani zadevi je v seznamu, kot tudi v posamičnih izvršilnih naslovih iz seznama opredeljena ista dolžnica. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, s seznamom ni bila odmerjena nova ali drugačna obveznost dolžnici, kot ji je bila odmerjena s posamičnim izvršilnim naslovom iz seznama. Seznam izvršilnih naslovov zato nima narave upravnega akta in ne predstavlja odmerne odločbe po ZdavP-2, niti upravne odločbe. Zoper seznam zato ni posebnega pravnega sredstva. Navedeno sodbo je v nasprotju z naziranjem pritožbe razlagati, da le v situaciji, ko seznam izvršilnih naslovov ni sestavljen zoper istega dolžnika, kot je opredeljen dolžnik v posameznih izvršilnih naslovih iz seznama izvršilnih naslovov, seznam izvršilnih naslovov predstavlja upravni akt, zoper katerega ima dolžnik pravno sredstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom, citiranim v uvodu, je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep, s katerim je dovolilo zavarovanje denarne terjatve upnice z zastavno pravico na nepremičnini dolžnice in dolžnici naložilo, da upnici v 8 dneh povrne ugovorne stroške v znesku 300,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. in 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrženje oziroma zavrnitev predloga za zavarovanje, podrejeno vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Oporeka, da je seznam izvršilnih naslovov z dne 22. 11. 2018, št. DT 4930-3106/2018-1 21-700-11 (v nadaljevanju: seznam) izdan v elektronski obliki in podpisan s strani uradne osebe. Upnik takšnega seznama namreč ni predložil v originalu. Enako kot v ugovoru izpostavi, da seznam ni opremljen s potrdilom o izvršljivosti, niti nima žiga in lastnoročnega podpisa nobene od navedenih oseb davčnega organa, niti nima ustreznih navedb o kopiji listine, če gre za elektronski izvod listine, niti ne izpolni pogojev za podpis upravnih aktov in drugih dokumentov v upravnem postopku, ki se izdajajo v elektronski obliki, saj dokument nima podpisa uradne osebe, ki je odločala v zadevi, in uradne osebe, ki je vodila postopek. Listine zato ni mogoče šteti za izvršilni naslov, niti ni primerna za izvršbo. Dolžnica je mnenja, da je potrebno na seznamu potrditi izvršljivost z žigom in podpisom. Elektronsko vlaganje predloga ne more sanirati tega, da mora biti seznam v izvorni elektronski obliki.

Dolžnica nadalje meni, da je sodišče prve stopnje pravna naziranja v sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 135/2016 presodilo napačno. Opozori, da je vrhovno sodišče nasploh spremenilo sodno prakso glede vprašanja statusa seznama izvršilnih naslovov in pravnih sredstev davčnega dolžnika in se sklicuje na 17. in 18. točko obrazložitve citirane sodbe. Ker dolžnici ni bilo omogočeno, da pred nadaljnjim postopkom prisilne izterjave preveri, ali podatki iz dolgovnega seznama ustrezajo uradnim podatkom davčnega organa, in ker ta ni dokončen oziroma pravnomočen, seznam ne predstavlja javne listine. Dodaja, da ni stvar izvršilnega postopka, da se pred njim dolžnica izjasnjuje, ali davčnemu dolgu nasprotuje ali ne, temveč je to stvar samostojnega in predhodnega postopka, za katerega je pristojen davčni organ oziroma v primeru sodnega spora upravno sodišče. Seznamu vsekakor nasprotuje.

3. Upnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).¹ Dolžnica je v pritožbi ponovno,² enako kot v ugovoru, s strani upnika predloženi listini - seznamu oporekala kvaliteto izvršilnega naslova in njegovo primernost za zavarovanje ter s sklicevanjem na sodbo X Ips 135/2016 zatrjevala, da je seznam upravna odločba, zoper katero mora biti dolžnici zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo.

6. Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim in zadostnim razlogom sodišča prve stopnje, s katerimi je te navedbe zavrnilo ter jih v izogib ponavljanju v celoti povzema in še dodaja:

7. Po petem odstavku 40. člena v zvezi z 239. členom ZIZ mora upnik k predlogu priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu. Po desetem odstavku 29. člena ZIZ mora upnik te listine v primeru, če vlaga predlog po elektronski poti, pretvoriti v elektronsko obliko in jih podpisati s svojim elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Upnica je skladno s citiranimi določbami k predlogu za zavarovanje, ki ga je vložila po elektronski poti,³ priložila odločbo, izdano v elektronski obliki - seznam izvršilnih naslovov z dne 22. 11. 2018, št. DT 4930-3106/2018-1 21-700-11. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, seznam obsega vse zahtevane sestavine iz 63. člena Uredbe o upravnem poslovanju in je podpisan v elektronski obliki z elektronskim podpisom s strani uradne oziroma odgovorne osebe Igorja Švarca (7. točka 63. člena in prvi odstavek 63.a člena Uredbe o upravnem poslovanju). Uradna oziroma odgovorna oseba je odločbo podpisala z uporabo varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim potrdilom. Ta je po 15. členu Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu enakovreden lastnoročnemu podpisu. Seznam v elektronski obliki vsebuje označbo, da je podpisan z elektronskim podpisom, podatke o podpisniku, izdajatelju in identifikacijski številki elektronskega potrdila. Naveden je tudi spletni naslov, na katerem so objavljeni podatki o postopku preveritve veljavnosti elektronskega podpisa (tretji odstavek 84.a člena Zakona o davčnem postopku - v nadaljevanju ZDavP-2). V navedeni zakonsko predpisani elektronski obliki je bil seznam predložen izvršilnemu sodišču in mu glede na opisane sestavine ni oporekati kvalitete izvirnika.

8. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je žig obvezna sestavina le pri izdanih odločbah, ki se kot izvirniki vročajo v fizični obliki (drugi odstavek 63.a člena Uredbe o upravnem poslovanju), zato njegova odsotnost na predloženi odločbi v elektronski obliki ne pomeni pritožbeno zatrjevano pomanjkljivost dokumenta kot izvršilnega naslova.

9. Za razliko od drugih izvršilnih naslovov je seznam izvršilnih naslovov zbir posamičnih izvršilnih naslovov, pri čemer mora biti za vsak posamični izvršilni naslov med drugim v seznamu izvršilnih naslovov opredeljen datum izvršljivosti.⁴ Zahteva pritožbe o potrditvi izvršljivosti samega seznama izvršilnih naslovov z žigom in podpisom iz tega razloga ni utemeljena. Izvršljivost samega seznama je izkazana z izvršljivostjo posameznih odločb v njem.

10. Seznam kot izvršilni naslov (3. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ in 9. točka drugega odstavka 145. člena ZDavP-2) obsega le seštevek posameznih terjatev iz različnih obdobij iz različnih izvršilnih naslovov. Izvršilno sodišče je na seznam vezano in v skladu z načelom formalne legalitete ga ne sme spreminjati, niti se spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Vse morebitne nepravilnosti in neobstoj terjatev bi morala dolžnica uveljavljati pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama, torej v predhodnem davčnem postopku. V izvršilnem postopku bi se dolžnica lahko ubranila izterjevani terjatvi po posameznih izvršilnih naslovov iz seznama le s konkretiziranim zatrjevanjem plačila teh terjatev in s predlaganjem dokazov zanje, torej z obrazloženim uveljavljanjem ugovornega razloga iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Dolžnica zgolj s pavšalnim nasprotovanjem seznamu nikakor ne more uspeti.

11. Zavrniti je pritožbene očitke o napačni presoji pravnih naziranj v sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 135/2016 z dne 12. 7. 2016. V predmetni zadevi je bila s seznamom (prvič) ugotovljena višina davčnega dolga, drugega davčnega dolžnika, kot je bil opredeljen v posameznih izvršilnih naslovih iz seznama izvršilnih naslovov. Po mnenju Vrhovnega sodišča s tem seznam ne pomeni zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ampak predstavlja upravni akt ali upravno odločbo, zoper katero ima tak dolžnik samostojno pravno sredstvo.

12. Res je, kar zatrjuje pritožba, da je bila s to sodbo spremenjena sodna praksa. Potrebno jo je upoštevati v vseh primerih, ko se v skladu z zakonom davčni dolg izterja od druge osebe, ki ni davčna zavezanka oziroma davčna dolžnica po posamičnih izvršilnih naslovih.⁵ V teh primerih ima ta druga oseba pravico do rednega pravnega sredstva v obliki ugovora zoper seznam izvršilnih naslovov. Seznam izvršilnih naslovov je tako samostojni upravni akt le v primeru, ko se določeni osebi prvič naloži obveznost, ta oseba pa ni bila v posamičnih izvršilnih naslovih opredeljena kot davčna dolžnica in je v skladu z zakonom dopustno izterjati davčni dolg iz njenega premoženja, če to ni mogoče iz premoženja davčne dolžnice, navedene v posamičnih izvršilnih naslovih. Pred izdajo sklepa o izvršbi mora biti takšen seznam izvršilnih naslovov vročen osebi, pri kateri na podlagi zakona nastopi subsidiarna obveznost plačila davčnega dolga iz njenega premoženja. Seznam izvršilnih naslov kot upravni akt mora vsebovati pravni pouk o možnosti vložitve ugovora zoper seznam izvršilnih naslovov v 15 dneh od njegovega prejema (86. člen ZDavP-2).

13. V obravnavani zadevi je v seznamu, kot tudi v posamičnih izvršilnih naslovih iz seznama opredeljena ista dolžnica. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, s seznamom ni bila odmerjena nova ali drugačna obveznost dolžnici, kot ji je bila odmerjena s posamičnim izvršilnim naslovom iz seznama. Seznam izvršilnih naslovov zato nima narave upravnega akta in ne predstavlja odmerne odločbe po ZDavP-2, niti upravne odločbe. Zoper seznam zato ni posebnega pravnega sredstva. Navedeno sodbo je v nasprotju z naziranjem pritožbe razlagati, da le v situaciji, ko seznam izvršilnih naslovov ni sestavljen zoper istega dolžnika, kot je opredeljen dolžnik v posameznih izvršilnih naslovih iz seznama izvršilnih naslovov, seznam izvršilnih naslovov predstavlja upravni akt, zoper katerega ima dolžnik pravno sredstvo.⁶

14. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

15. Dolžnica je priglasila stroške sodne takse v primeru, če ji bo ta obveznost nastala. Ker je bila dolžnica oproščena in ji stroški niso nastali, sodišče o njih ni sprejelo odločitve (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Za razliko od obveznostih, izvirajočih iz obligacijskopravnih razmerij, je pri davčnih obveznostih sodišče dolžno po uradni dolžnosti paziti tudi na zastaranje terjatve.
² Dolžnica v pritožbi ni ponovno uveljavljala zastaranja in hkratnega postopka izvršbe, na kar vse je sodišče druge stopnje pazilo po uradni dolžnosti.
³ Predlogi za izvršbo in druge vloge se lahko vlagajo po elektronski poti v vseh postopkih izvršbe in zavarovanja, za katere je pristojno okrajno sodišče, če o zavarovanju ne odloča v okviru pravdnega ali drugega sodnega postopka (4.a člen Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka).
⁴ V konkretnem primeru je datum izvršljivosti v obdobju od 16. 1. 2013 do 23. 10. 2018.
⁵ Na primer namesto od davčnega zavezanca kot davčnega dolžnika po posameznih izvršilnih naslovih se davčni dolg lahko izterja tudi od druge osebe v skladu z določbami ZDavP-2 o poroštvu in zavarovanju davčne obveznosti oziroma davčnega dolga.
⁶ Sodba X Ips 135/2016, sodba X Ips 329/2016.

Datum zadnje spremembe:

24.07.2020

Podobni dokumenti:

• VSC sklep I Ip 698/2009
• VSM Sklep I Ip 509/2019
• VSL sklep I Ip 2655/2016