<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 376/2020

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2020:I.IP.376.2020
Evidenčna številka:VSM00035630
Datum odločbe:21.07.2020
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:pravica do izjave - pravica do informacije - pravica do enakega varstva pravic - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - nesubstanciran dokazni predlog - pogoji za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku - kontradiktornost postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izkazanost vročitve - pomanjkljiva trditvena podlaga

Jedro

Stališče pritožbenega sodišča o notranjem nasprotju med nosilnimi razlogi za odločitev in posledični poziv sodišču prve stopnje k širši opredelitvi do odločilnih razlogov, stranki ne omogoča relevantnega izjavljanja. Eventualno prerekanje obstoja s strani pritožbenega sodišča ugotovljenega notranjega nasprotja med nosilnimi razlogi, zaradi katerega slednje odločbe ni moglo vsebinsko preizkusiti, na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik in upnik sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 112285/2009 z dne 4. 9. 2009 (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da v roku 8 dni upniku povrne nadaljnje stroške izvršilnega postopka v znesku 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da ni bil seznanjen z odločitvijo sodišča druge stopnje, ki je botrovala drugačni odločitvi sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku. Slednjemu očita, da je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za njegovo zaslišanje. Trdi, da sklepa o izvršbi ni prejel, saj njegov hišni predalčnik ni bil označen z oznako 6/4, temveč 6/d. Vztraja, da je skozi leta nenehno prihajalo do napačnih vročitev pisanj osebam z istim imenom in priimkom, stanujočim na Ž. 6. Meni, da je predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti vložil pravočasno. Zavzema se za ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na vročeno pritožbo. Trdi, da so pritožbene navedbe, razen v delu, ko grajajo vročitev odločbe sodišča druge stopnje, neutemeljene. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik sodišču prve stopnje očita, da mu ni vročilo odločbe sodišča druge stopnje, s katero je to razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča o ugoditvi predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti. Podatki elektronskega vpisnika navedbo dolžnika, da z odločitvijo sodišča druge stopnje ni bil seznanjen, potrjujejo. Sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Ip 991/2019 z dne 11. 12. 2019 je bil dolžniku namreč vročen šele 12. 6. 2020, to je po vložitvi predmetne pritožbe.1 Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa ugotovljena kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

6. V skladu z določbo 361. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče druge stopnje vrne vse spise sodišču prve stopnje z zadostnim številom overjenih prepisov svoje odločbe, da jih vroči strankam in drugim prizadetim osebam. Kljub neobstoju izrecne zakonske določbe o pravici stranke, da se izjavi o odločbi pritožbenega sodišča, s katero to razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v nov postopek, stranka pravico do izjave o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njeni pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, lahko izpeljuje iz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Pravica do izjave se lahko uresniči le, če je stranki (z vročitvijo) predhodno zagotovljena pravica do informacije - da izve za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti.

7. Iz odločbe pritožbenega sodišča opr. št. I Ip 991/2019, ki strankama postopka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila vročena, izhaja, da je slednje odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo zaradi notranjega nasprotja med nosilnimi razlogi za odločitev. Sodišče prve stopnje je v novem postopku napotilo k širši opredelitvi do pravno pomembnih okoliščin in k obrazložitvi odločitve na način, da ne bo zapadlo v notranja nasprotja.

8. Sodišče druge stopnje meni, da stališče pritožbenega sodišča o notranjem nasprotju med nosilnimi razlogi za odločitev in posledični poziv sodišču prve stopnje k širši opredelitvi do odločilnih razlogov, stranki ne omogoča relevantnega izjavljanja. Eventualno prerekanje obstoja s strani pritožbenega sodišča ugotovljenega notranjega nasprotja med nosilnimi razlogi, zaradi katerega slednje odločbe ni moglo vsebinsko preizkusiti, na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati.

9. Zagotavljanje pravice do informacije in izjave ni formalni ritual, ki je sam sebi namen.2 Navedena razlaga izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, ki se sicer neposredno ne nanaša na vprašanje pravice do izjavljanja o odločbi pritožbenega sodišča, ki razveljavi odločbo prvostopenjskega sodišča in mu zadevo vrne v nov postopek, temveč na pravico do vročitve in izjave o vlogah nasprotne stranke, a je po oceni sodišča druge stopnje uporabljiva tudi v obravnavanem primeru. Morebitna izjava dolžnika o (ne)strinjanju z odločitvijo pritožbenega sodišča, da je zaradi notranjega nasprotja med nosilnimi razlogi, ki onemogočajo vsebinski preizkus prvostopenjske odločbe, podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kot že pojasnjeno, ne bi mogla vplivati na odločitev o dolžnikovem predlogu oziroma njegovi pravici. Izjavljanje strank o odločbah pritožbenega sodišča, zoper katere nimajo na voljo pravnega sredstva, tudi sicer ni običajno, prav tako iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja „pravica do pravnega pogovora“ strank s sodiščem, ampak le, da je sodišče dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub njihovi zadostni skrbnosti stranke presenetila.3

10. Kršitev dolžnosti vročitve odločbe pritožbenega sodišča, sanirana z vročitvijo dne 12. 6. 2020, do uveljavljane kršitve pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) po obrazloženem ni privedla.

11. Pravica do izjave dolžniku prav tako ni bila kršena z zavrnitvijo dokaznega predloga za njegovo zaslišanje. Ustavno jamstvo enakega varstva pravic in iz njega izhajajoča pravica do izjave stranki ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekatera dejstva, ki naj se s predlaganimi dokazi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo razloge za zavrnitev dokaznega predloga. Sodišče druge stopnje pritrjuje njegovemu zaključku o nesubstanciranosti predlaganega dokaza, kar predstavlja upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga.4 Dolžnik ni konkretiziral, o čem bo izpovedal, oziroma pojasnil, za ugotavljanje katerega (predhodno zatrjevanega) pravno pomembnega dejstva predlaga svoje zaslišanje. Namen dokaznega postopka je, da se ugotovi resničnost že zatrjevanih pravno pomembnih dejstev, ne pa da se z izvedbo dokaza nadomesti pomanjkljiva trditvena podlaga.5 Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, se dolžnikove trditve v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi opr. št. VL 112285/2009 z dne 4. 9. 2009 ne osredotočajo na nepravilnosti pri vročitvi predmetnega sklepa o izvršbi, ampak dolžnik napačno vročitev sklepa utemeljuje s sklicevanjem na nepravilnosti, ki so se sicer dogajale pri vročanju pisanj osebam z istim imenom in priimkom na naslovu Ž. U. L. Morebitno zaslišanje dolžnika tako ne bi moglo nadomestiti dolžnikove pomanjkljive trditvene podlage o vročitvi konkretnega sklepa o izvršbi. Ker predstavlja dokaz z zaslišanjem stranke zgolj enega od dokazov za ugotavljanje odločilnih dejstev, je sodišče prve stopnje upoštevaje pomanjkljivo trditveno podlago o nepravilni vročitvi predmetnega sklepa in ob odsotnosti ostalih dokazov o vročitvi sklepa o izvršbi v napačni hišni predalčnik, pravilno sklenilo, da zaslišanje dolžnika za razjasnitev dejanskega stanja ni potrebno oziroma ne bi prispevalo k ugotovitvi drugačnega dejanskega stanja.

13. Neutemeljena je tudi pritožnikova graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da je naslov Ž. U. 6/4, L., kamor je bil naslovljen sklep o izvršbi, označeval isti stanovanjski vhod kot naslov Ž. U. 6/d, L., kjer naj bi imel dolžnik prijavljeno stalno prebivališče in hišni predalčnik, v katerem je prevzemal pošto. Upnik je tozadevno trdil, da je sodišču v več izvršilnih postopkih zoper dolžnika vedno sporočil dolžnikov naslov, kot je bil evidentiran v uradni evidenci (upnikova vloga z dne 19. 8. 2019). Dolžnikova opredelitev oznake stanovanjskega vhoda 6/4 kot evidentno netočne glede na dejansko oznako stanovanjskega vhoda 6/d je v nasprotju z njegovo navedbo v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, v katerem je pojasnil, da je v letu 2009 „pri numeraciji vhodov prišlo do spremembe na način, da je bila vsakemu od vhodov dodeljena črka (a,b,c,d...) oziroma rimska številka (I,II,III,IV...).“ Jasno je, da je ustreznica označbe s črko a označba z rimsko številko I, s črko b, z rimsko številko II, itd. Posledično ne gre pritrditi pritožbenemu stališču, da številčna označba vhoda s 6/4 ne odkazuje na vhod s črkovno označbo 6/d (d je četrta črka, uporabljana pri črkovni numeraciji) in da je bil naslov, kamor je bil naslovljen sklep o izvršbi, evidentno napačen. Sodišče druge stopnje po pojasnjenem pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da naslov Ž. U. 6/d označuje isti stanovanjski vhod kot naslov Ž. U. 6/4.

14. Stališča sodišča druge stopnje o pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi opr. št. VL 112285/2009 z dne 4. 9. 2009 ne omajejo navedbe dolžnika o dolgoletnem napačnem vročanju pisanj na naslovu Ž. U. 6, kjer sta poleg dolžnika živeli še dve osebi z istim imenom in priimkom. Naslov, kamor je bil dolžniku poslan predmetni sklep o izvršbi, je namreč že upošteval številčenje vhodov. Da je Geodetska uprava RS v letu 2009 zagotovila, da je bila stavba na navedenem naslovu označena po vhodih, v predlogu navaja sam dolžnik, ki pojasnjuje, da so s tem pošiljatelji „pridobili možnost konkretizacije naslova in s tem pravilne identifikacije naslovnika.“ Dolžnik je v predlogu tudi navajal, da je poštni uslužbenec na vročilnici izvršilne zadeve opr. št. I 37/2007 že v mesecu marcu 2007 zapisal, da na istem naslovu stanujeta dve osebi z istim imenom in priimkom, zato prosi za letnico rojstva. Iz opisanega izhaja, da se je poštni uslužbenec specifične situacije v stanovanjski stavbi zavedal in je bil na vročanje Jožefom Horvatom pozoren še pred številčenjem vhodov, zato sodišče druge stopnje kljub pogostim napakam, za katere dolžniku verjame, da so se predpostavljeni pozornosti poštnih uslužbencev navkljub, do konkretizacije stanovanjskih vhodov pojavljale pri vročanju, ne dvomi v oddajo zadevnega sklepa o izvršbi v dolžnikov hišni predalčnik, konkretiziran z oznako vhoda 6/4 oziroma 6/d. Da bi na istem vhodu bivala oseba z istim imenom in priimkom pa dolžnik ni zatrjeval. Presoja sodišča prve stopnje, da dolžnik ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena o nepravilni vročitvi sklepa o izvršbi opr. št. VL 112285/2009, kar je narekovalo zavrnitev predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti citiranega sklepa, je po obrazloženem pravilna.

15. Ker se je odločitev sodišča prve stopnje o (vsebinski) neutemeljenosti dolžnikovega predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti izkazala za pravilno, se sodišče druge stopnje v presojo pravočasnosti predloga kot procesne predpostavke za odločanje, izpolnitev katere bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti še pred vsebinsko presojo predloga, ni spuščalo in se do tovrstnih pritožbenih izvajanj ni posebej opredeljevalo.

16. Uveljavljani pritožbeni razlogi po pojasnjenem niso podani, sodišče druge stopnje pa tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V posledici dolžnikovega neuspeha s predlogom je sodišče prve stopnje utemeljeno upnikove stroške naložilo dolžniku. Pritožba le-teh konkretizirano ne izpodbija.

17. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). V zvezi s strani upnika priglašenimi pritožbenimi stroški pa je pojasniti, da upnik v odgovoru na pritožbo v bistvenem zgolj pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje z uporabo kriterija potrebnosti stroškov (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v zvezi s temeljnim načelom ekonomičnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), odločilo, da tudi upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP).

-------------------------------
1 Upniku je bila zadevna odločba vročena 9. 6. 2020.
2 Glej: Odločba Ustavnega sodišča RS Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010.
3 Glej: VSRS sklep II Ips 122/2016.
4 Primerjaj: VSRS sodba III Ips 66/2014.
5 Primerjaj: VSRS sodba in sklep II Ips 170/2014.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 142, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 361
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.07.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM4NTE5