VSM Sklep V Kp 17186/2018

Jedro

Glede vprašanja dometa privilegija zoper samoobtožbo v tako imenovanih nekazenskih postopkih je svoje stališče sprejelo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-1293/08-24 z dne 6. 7. 2011, na katero se utemeljeno sklicuje prvostopenjsko sodišče, ko je pojasnilo, da se domet privilegija zoper samoobtožbo ne razteza na inšpekcijske ali nadzorne postopke, pri katerih se aktivnosti uradnih oseb ne spremenijo v kazensko preiskavo.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 17186/2018 z dne 18. 9. 2019 zavrnilo predloga zagovornikov obdolženih A. A. in B. B. za izločitev dokazov.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženega A. A., iz razloga, ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da dokazi, katerih izločitev sta predlagala zagovornika obdolženih B. B. in A. A., niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogoma obdolženih A. A. in B. B., vložena po njunih zagovornikih, za izločitev dokazov v celoti ugodi ter iz kazenskega spisa izloči obrazce DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za družbo L. d.o.o., račune družb U. d.o.o. in K. d.o.o. ter račune C. C. s.p., oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zagovornik obdolženega A. A. se ne strinja z oceno izpodbijanega sklepa, da obrazci DDV-O za obračun davka na dodano vrednost za družbo L. d.o.o. ter računi na ime družb U. d.o.o., K. d.o.o. in računi na ime C. C. s.p. niso dokazi, za katere bi Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določal, da se nanje sodna odločba ne sme opreti. Po mnenju pritožbe je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) z davčnim nadzorom de facto vršila kazensko preiskavo, dejavnost uradnih oseb pa je bila usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek.

5. Pritožba nima prav. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko predlogu za izločitev dokazov ni ugodilo, svojo odločitev pa je tehtno in argumentirano pojasnilo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča davčni postopek v obravnavani zadevi ni bil izveden zaradi kasnejšega kazenskega postopka. Iz podatkov spisa izhaja, da je FURS pri zavezancu za davek L. d.o.o. opravila nadzor DDV ter nadzor davka od drugih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016. V postopku davčnega nadzora je davčni organ ugotovil nepravilnosti ter družbi L. d.o.o. z odločbo z dne 14. 4. 2017 naložil plačilo DDV skupaj z obrestmi v znesku 47.513,31 EUR ter plačilo davka od drugih dohodkov in pripadajočih obresti v skupnem znesku 72.254,09 EUR. Sporne dokaze je v davčnem postopku izročil obdolženi D. D., sicer pa so vsi obdolženi (obdolženi D. D. kot direktor ter obdolžena B. B. in A. A. kot bivša direktorja družbe L. d.o.o.) v postopku davčnega nadzora sodelovali ter dajali in nudili podatke, poslovne knjige in dokumentacijo družbe. Po končanem davčnem postopku je FURS zoper obdolžene B. B., A. A. in D. D. vložila kazensko ovadbo.

6. Glede vprašanja dometa privilegija zoper samoobtožbo v tako imenovanih nekazenskih postopkih je svoje stališče sprejelo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-1293/08-24 z dne 6. 7. 2011, na katero se utemeljeno sklicuje prvostopenjsko sodišče, ko je pojasnilo, da se domet privilegija zoper samoobtožbo ne razteza na inšpekcijske ali nadzorne postopke, pri katerih se aktivnosti uradnih oseb ne spremenijo v kazensko preiskavo. S tem se zagotavlja učinkovitost inšpekcijskih in nadzornih postopkov, kar je v carinskih, davčnih in drugih pomembnih zadevah nedvomno v javnem interesu. Vendar dejstvo, da se v nekazenskih postopkih ne uporablja določeno ustavnopravno jamstvo, še ne pomeni, da so dokazi, ki so sicer zakonito pridobljeni v teh postopkih, sami po sebi neomejeno uporabni tudi v kazenskem postopku. Pri uporabi dokazov, ki so bili pridobljeni ob manjših ustavnopravnih jamstvih ali celo brez njih, je potrebna večja previdnost. Podobno stališče je v več svojih odločbah¹ zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

7. Zagovornik niti v predlogu za izločitev dokazov niti v pritožbi ni navedel nobene okoliščine, na podlagi katere bi bilo v konkretnem primeru mogoče sklepati, da se je pod krinko davčnega postopka de facto vršila kazenska preiskava oziroma da je bila dejavnost uradnih oseb usmerjana v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Zgolj navedba, da obdolženci FURS ne bi posredovali vseh spornih dokazov, v kolikor bi bili predhodno opozorjeni, da se lahko ti dokazi uporabijo zoper njih v kazenskem postopku, pa odločitve v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti. Še zlasti, ker je davčni postopek primarno namenjen ugotavljanju obstoja in višine davčne obveznosti oziroma nadzoru države glede izpolnjevanja davčnih obveznosti, zato je pojasnilna in sodelovalna dolžnost davčnega zavezanca v takem postopku upravičena, posameznika pa privilegij zoper samoobtožbo načeloma v tem primeru ne varuje.

8. Pritožba neutemeljeno problematizira tudi, da obdolženi A. A. v davčnem postopku ni mogel dajati podatkov, poslovnih knjig in dokumentacije družbe L. d.o.o., saj je bil direktor družbe samo do 6. 5. 2015, torej pred obdobjem, za katerega se je izvajal davčni nadzor. Iz zapisnika o davčnem nadzoru (priloga A3) namreč izhaja, da je obdolženi A. A. sodeloval kot bivši direktor, sporni dokazi pa so bili tekom davčnega postopka pridobljeni prostovoljno. Glede na to, da se zagovornik ne sklicuje na neprimerno oblastveno prisilo („grožnja“ z visoko denarno kaznijo v davčnem postopku, upoštevaje pojasnilno in sodelovalno dolžnost davčnega zavezanca, namreč to ni), niti ne zatrjuje, da obdolženi A. A. ni prostovoljno sodeloval v postopku davčnega nadzora, očitek o kršitvi privilegija zoper samoobtožbo in s tem 29. člena Ustave Republike Slovenije ni utemeljen.

9. Po obrazloženem, in ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba zagovornika obdolženca pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Če bo za obdolženega A. A. nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

-------------------------------
¹ Prim. sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 20654/2010-717 z dne 7. 4. 2016 in I Ips 54/2010 z dne 10. 3. 2011.

Datum zadnje spremembe:

02.01.2020

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep V Kp 6122/2016
• VSL Sklep V Kp 33488/2011
• VSM Sklep V Kp 9723/2019