VSM Sklep I Ip 362/2019

Jedro

Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora konkretizirano pojasniti. Ker nobenega s strani dolžnika predlaganih dokazov v ugovoru sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti pojasnilo, zakaj jih ni izvedlo, je onemogočilo dolžniku, da bi učinkovito sodeloval v postopku.

Dolžnikovo pravico do učinkovitega izjavljanja je sodišče prve stopnje kršilo dolžniku tudi s tem, da mu je vročilo odgovor upnika na ugovor šele sočasno s sklepom o ugovoru. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na navedbe upnika v odgovoru na ugovor. Strankam v izvršilnem postopku mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se o vsem procesnem gradivu, ki ga upošteva pri svoji odločitvi, lahko učinkovito izjavijo še v postopku pred sodiščem prve stopnje. Omejitev navedene ustavne pravice (22. člena URS) na način, da se njeno uresničevanje premakne v pritožbeni postopek, pri meritornem odločanju o ugovoru ni dopustna.

Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da mu je sodišče prve stopnje s tem, ko mu ni vročilo v postopku na prvi stopnji pred sprejemom odločitve odgovora upnika na ugovor, kršilo pravico do izjave. Čeprav je sodišče prve stopnje oprlo odločitev na navedbe upnika iz odgovora na ugovor, mu je onemogočilo, da bi se do teh navedb opredelil. Dolžnik je z dopisom z dne 27. 2. 2019 izrecno zaprosil sodišče za vročitev navedenega odgovora in ostalih listin. Navaja, da se upnik ne šola redno, ker ne izpolnjuje redno študijskih obveznosti. Dolžnik ni mogel priti do podatkov o upnikovem šolanju pri CSD in šolskem zavodu, dokaznim predlogom dolžnika v smeri dokazovanja nerednega šolanja pa sodišče prve stopnje ni sledilo, njihove zavrnitve pa ni obrazložilo. Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 867/2014 z dne 20. 2. 2015 ne more biti dokaz o psihičnem stanju upnika v obravnavanem obdobju izvršbe. Trditveno in dokazno breme glede rednega šolanja je v skladu s sodno prakso na upniku. Upnik bi moral zatrjevati in dokazati, da redno izpolnjuje študijske obveznosti, kot so obiskovanje predavanj in opravljanje izpitov. Upnikovo zatrjevanje rednega šolanja je zgolj pavšalno. Iz pritožbi priloženega potrdila z dne 8. 1. 2019, da je upnik že drugič vpisan v drugi letnik študija izhaja, da upnik svojih obveznosti za drugi letnik ni izpolnil. Dolžnik je bil pripravljen prostovoljno izpolnjevati preživninske obveznosti in je zato podal ZPIZ soglasje, da se mu redno odteguje preživnina od pokojnine, kar je ZPIZ tudi v obdobju od 30. 9. 2015 do 30. 9. 2016 tudi storil. Kljub temu je upnik ponovno vložil izvršilni predlog. Pojasnjuje, da je bila preživnina poplačana do meseca novembra 2018 in je navedena izvršba neutemeljena. Do enake situacije je prišlo že v drugih postopkih, ki jih je sprožil upnik glede izterjave preživnine. V zadevi I 220/2017 se bo poplačala preživnina za obdobje do 30. 9. 2018, kar bo pomenilo, da bo ponovno prišlo do dvojnega plačila, kot se je zgodilo že v zadevi I 93/2015. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek ter priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo obširno povzema številne postopke v zvezi s preživnino in pojasnjuje svojo večletno čustveno stisko zaradi postopkov in neplačevanja preživnine. Prilaga zdravniško potrdilo o svojem duševnem stanju in dopis Višje strokovne šole z dne 8. 1. 2019 o šolanju. Predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Sodišče druge stopnje odgovora na pritožbo ni upoštevalo, saj je v postopku pred višjim sodiščem lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, česar pooblaščenka upnika, ki je podala odgovor, ni ne zatrjevala, niti izkazala (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

5. Pritožba je utemeljena.

6. Z namenom uresničevanja pravice strank do izjave v postopku obstaja načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, z nedopustno zavrnitvijo pa to pravico krši (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).¹ Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora konkretizirano pojasniti. Ker nobenega s strani dolžnika predlaganih dokazov v ugovoru sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti pojasnilo, zakaj jih ni izvedlo, je onemogočilo dolžniku, da bi učinkovito sodeloval v postopku.

7. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. členu Ustave RS (v nadaljevanju URS), kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi navedbami dejstev in dokazov seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo.²

8. Dolžnikovo pravico do učinkovitega izjavljanja je sodišče prve stopnje kršilo dolžniku tudi s tem, da mu je vročilo odgovor upnika na ugovor šele sočasno s sklepom o ugovoru. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na navedbe upnika v odgovoru na ugovor. Strankam v izvršilnem postopku mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se o vsem procesnem gradivu, ki ga upošteva pri svoji odločitvi, lahko učinkovito izjavijo še v postopku pred sodiščem prve stopnje. Omejitev navedene ustavne pravice (22. člena URS) na način, da se njeno uresničevanje premakne v pritožbeni postopek, pri meritornem odločanju o ugovoru ni dopustna. Dolžnik je neuspešno z dopisom na navedeno dolžnost sodišče prve stopnje opozoril še pred izdajo izpodbijanega sklepa.

9. Z vidika pravice do poštenega sojenja (22. člen Ustave) je neustrezna tudi obrazložitev sodišča prve stopnje, v kateri se pri pojasnjevanju dejanske podlage odločitve posplošeno sklicuje le na vpogled v spis zadeve I 93/2015.³ Navedena obrazložitev je vsebinsko prazna, saj ni jasno, na katero konkretno procesno gradivo se je sodišče prve stopnje oprlo pri svoji odločitvi, s čimer je podana tudi postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.

10. Ker so podane postopkovne kršitve, ki že same zase pomenijo razlog za razveljavitev sodne odločbe, je sodišče druge stopnje, ne da bi se spuščalo v vsebinsko pravilnost sprejete odločitve, pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo zagotoviti strankam, da se bodo lahko o vsem procesnem gradivu izjavile, na podane navedbe strank pa bo moralo v obrazložitvi odločitve tudi konkretizirano odgovoriti. V novem postopku se bo tudi moralo opredeliti do navedenih dolžnikovih dokaznih predlogov in jih izvesti, saj se nanašajo na pravno odločilna dejstva rednega opravljanja študijskih obveznosti. Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je sicer na upniku, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, kar zajema tudi pojasnila in utemeljitev morebitne prekinitve ali spremembe šolanja.⁴

12. Sodišče druge stopnje pri tem še pojasnjuje, da formalni status otroka med šolanjem (redni, izredni dijak, študent, absolvent) ni odločilen, prav tako ne vrsta izobraževalne organizacije, pri kateri se otrok šola. Za zaključek, ali se otrok redno šola, je bistveno, ali njegovo šolanje vodi do javno veljavne izobrazbe in ali otrok redno izpolnjuje svoje šolske oziroma študijske obveznosti (ali redno obiskuje pouk, predavanja oziroma v primeru samoizobraževalnega programa ali opravlja izpite). Pri tem ne zadošča zgolj formalni vpis otroka v določeni letnik, v primeru, ko pa pri izpolnjevanju šolskih oziroma študijskih obveznosti otroka pride do zastoja oziroma prekinitve, so starši dolžni otroka preživljati še naprej, vendar le, če je bil ta zastoj oziroma prekinitev v šolanju upravičen (kot na primer zaradi nevzdržnih domačih razmer, ob razvezi, bolezni, nosečnosti, porodu,...).⁵

13. Sodišče prve stopnje bo tudi moralo preizkusiti, ali je podana negativna procesna predpostavka litispendence (prepoved sočasnega teka dveh postopkov o isti stvari - smiselno tretji odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik njen obstoj zatrjuje s tem, ko navaja, da bo v tem postopku prišlo do poplačila istih mesečnih obveznosti preživnine kot v zadevi I 220/2017. Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.⁶ Navedeno velja tudi za izvršbo, dovoljeno v skladu z določilom prvega odstavka 106. člena ZIZ, po katerem se realizira izvršba za nezapadle obveznosti ob zapadlosti brez ponovne zahteve upnika. V tem primeru ne gre za zavarovanje v okviru predhodne odredbe, ampak izvršilno sodišče v naprej dovoli izvršbo tudi za nezapadle preživninske mesečne dajatve. Predlog za izvršbo za preživninsko terjatev, ki je že zajeta med mesečne preživninske terjatve, za katere je bila dovoljena izvršba v drugem postopku v skladu z določilom prvega odstavka 106. člena ZIZ, mora sodišče zavreči.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ Zobec, J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 357. Betetto, N. v: prav tam, str. 611.
² Glej 8. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010.
³ Sodišče prve stopnje je zgolj navedlo:“Po vpogledu v izvršilno zadevo, ki se vodi pri naslovnem sodišču pod opr. št. I 93/2015, je sodišče vsa zatrjevanja upnika štelo za resnična in dokazana.“
⁴ Glej VS RS sklep II Ips 821/2007. O pomenu ponovnega vpisa v isti letnik študija primerjaj VSL sodbo IV Cp 1337/2015. O pomenu preizkusa, ali morda ne gre za zlorabo pravice do preživljanja s tem, da se upravičenec šola le iz razloga, da dobi preživnino, primerjaj VSL sodbo IV Cp 4003/2010.
⁵ VSL sklep II Ip 4381/2014.
⁶ Tako tudi VSL sklep III Cp 436/94, VSC sklep I Ip 1138/2009, VSL sklep III Ip 651/2014, VSM sklep I Ip 1084/2016.

Datum zadnje spremembe:

18.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cpg 40/2018
• VSM Sklep I Ip 779/2021
• VSL sklep II Cp 361/2011