VSM Sklep I Ip 351/2019

Jedro

Ozko materialnopravno razumevanje sodišča prve stopnje, da za naložitev povrnitve stroškov odgovora zadošča okoliščina, da je bil upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se nanaša na objektivno smotrnost stroška v postopku. Četudi sodišče prve stopnje upnika pozove k podaji odgovora na ugovor (prvi odstavek 57. ter prvi in tretji odstavek 58. člena ZIZ), upnik ni že zato upravičen do povrnitve stroškov, ampak mora sodišče upoštevati njegov učinek v konkretnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in v III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ta sedaj glasi:

„III. Dolžnik mora upnici v roku 8 dni povrniti 666,05 EUR izvršilnih stroškov, po preteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnica sama krije svoj strošek odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru v delu, ki se nanaša na s strani upnika podan umik predloga za izvršbo glede glavnice in zamudnih obresti, in v tem obsegu izvršilni postopek ustavilo (I. točka izreka), v preostalem ugovor zavrnilo (II. točka izreka) in naložilo dolžniku, da upnici povrne izvršilne stroške v višini 1.587,83 EUR z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi pojasnjuje, da se pritožuje glede izvršilnih stroškov v II. in III. točki izreka, saj zaradi absolutnega zastaranja izvršba ni bila utemeljena in se tudi dejanja, opravljena pred zastaranjem, razveljavijo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo navaja, da so stroški utemeljeni, ker je bila predlagana izvršba upravičena, saj dolžnik dolga ni poravnal. Institut zastaranja nima pomena prenehanja terjatve, ampak je upnica le ne more več izterjevati. Priglaša strošek odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Do zastaranja kot ugovornega razloga je prišlo šele z dnem 29. 6. 2009, kot tudi navaja dolžnik sam v svoji pritožbi, zato so bili stroški opravljenih izvršilnih dejanj izvršitelja, ki so nastali pred tem datumom, utemeljeni in potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem pravilno naložilo dolžniku, da upniku povrne navedene stroške v višini 666,05 EUR. Višine teh stroškov dolžnik niti ni grajal, uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava pa ni pokazal nepravilnosti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno v preostalem delu zavrnilo ugovor, saj so bili upnikovi izvršilni stroški, odmerjeni v sklepu o izvršbi, po potrebni in utemeljeni, saj so nastali pred pojasnjenim zastaranjem.

6. Utemeljeno pa dolžnik nasprotuje plačilu drugih stroškov, ki se nanašajo na s strani upnika podan odgovor na ugovor z dne 22. 12. 2010 v s strani sodišča prve stopnje prisojeni višini 921,78 EUR. Ker je bilo podano absolutno zastaranje, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti, upnik pa je za zastarani del tudi umaknil predlog za izvršbo, upnikov odgovor ni imel nobenega pomena v postopku, saj v ničemer ni izboljšal njegovega položaja.

7. Ozko materialnopravno razumevanje sodišča prve stopnje, da za naložitev povrnitve stroškov odgovora zadošča okoliščina, da je bil upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se nanaša na objektivno smotrnost stroška v postopku. Četudi sodišče prve stopnje upnika pozove k podaji odgovora na ugovor (prvi odstavek 57. ter prvi in tretji odstavek 58. člena ZIZ), upnik ni že zato upravičen do povrnitve stroškov, ampak mora sodišče upoštevati njegov učinek v konkretnem postopku.¹

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi dolžnika delno ugodilo in spremenilo sklep kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v II. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker upničin odgovor na pritožbo v ničemer ni prispeval k rešitvi zadeve, njegove stroške krije sama (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Primerjaj VSM Sklep I Ip 587/2017 in VSL Sklep IV Ip 277/2019.

Datum zadnje spremembe:

18.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sklep I Ip 40/2010
• VSL sklep III Ip 2939/2013
• VSL sklep I Ip 657/2016