VSM Sklep I Ip 170/2019

Jedro

Ugovor je namenjen podajanju vseh pravno relevantnih trditev, s katerimi dolžnik zatrjuje, da je bila upniku terjatev poplačana in zbiranju ter predlaganju ustreznega procesnega gradiva, ki nasprotuje upnikovi terjatvi. Teh aktivnosti dolžnika ne more nadomestiti narok. Narok je namreč namenjen le razčiščevanju tistih spornih vprašanj in izvajanju tistih dokazov, ki jih je dolžnik pravočasno navedel oziroma predlagal v ugovoru. Dolžnikovo naziranje o dopustnosti podajanja novih dejstev in novih dokazov na naroku po podaji ugovora, je zato zmotno. Izjema je le v primeru, če dolžnik izkaže, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v ugovoru.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik je dolžan upnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti pritožbene stroške v znesku 447,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi I 139/2017 z dne 16. 2. 2017, ki ga je izdalo na podlagi izvršilnega naslova. Hkrati je dolžniku naložilo, da upnici v roku 8 dni povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 342,71 EUR in da dolžnik krije sam svoje stroške ugovora.

2. V pravočasni pritožbi dolžnik uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ. Nosilni pritožbeni razlog je očitek, da je sodišče sprejelo odločitev izven naroka, kar pomeni, da se dolžnik ni mogel izjasniti o vseh dejstvih. Opozarja na določbo 286. člena ZPP, skladno s katero mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb. Zaradi neizvedbe naroka se dolžnik ni imel možnosti izjasniti o ugotovitvah in zaključku sodišča po tem, ko je le to vpogledalo v spis I 1423/2006, in predlagati sodišču druga dejstva in dokaze, kot je zaslišanje izvršitelja, ki je pripravil sporazum med strankami v zadevi I 1423/2006 o prevzemu dolga. Sodišče bi lahko uporabilo tudi možnost iz 7. člena ZPP, po katerem sme sodišče ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale in bi lahko ugotovilo, zakaj je upnik predlog za izvršbo v postopku I 1423/2006 umaknil. V kolikor bi sodišče razpisalo prvi narok za glavno obravnavo, bi dolžnik lahko podal ugovor zastaranja. Glede na datum sklenitve notarskega zapisa in izdan sklep o izvršbi je upnik podal predlog za izvršbo po poteku 10 let ter je nastopilo zastaranje. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in razpis naroka, podredno ugotovitev, da je terjatev zastarala in ustavitev postopka ali ugotovitev, da je od zahtevane terjatve potrebno odšteti znesek 5.554,16 EUR. K pritožbi prilaga izjavo - dogovor o poplačilu dolga z dne 10. 12. 2018.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške. Soglaša s prvostopenjsko odločitvijo, da za ugovorni postopek veljajo pravila o povezanosti trditvene podlage z dokazno ponudbo in tudi sistem prekluzij. Dolžnik je dolžan v ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavlja v času njegove vložitve. Ker dolžnik ugovor zastaranja in nove dokazne predloge uveljavlja šele v pritožbi in brez razlogov, zakaj tega ni storil že prej, to predstavlja neupoštevno pritožbeno novoto. Izpostavi še, da je za tek 10 letnega zastaralnega roka odločilen datum, od katerega dalje je imela upnica pravico izterjati izpolnitev obveznosti in ne datum sklenitve notarskega zapisa. Pritožbeno tolmačenje drugega odstavka 7. člena ZPP označuje kot napačno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritrditi je pritožbi o smiselni uporabi določb ZPP v postopku izvršbe, vendar le, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ).

6. Pritožba spregleda, da ZIZ v drugem odstavku 58. člena v zvezi z 29.a členom sam ureja pravila v zvezi z opravo naroka. Narok za obravnavo ugovora ni obligatoren, temveč ga sodišče razpiše glede na okoliščine primera. Pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, ker je sodišče izdalo sklep brez oprave naroka, so zato neutemeljeni.

7. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval prenehanje dela terjatve, ker je že poravnal del terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), kar naj bi dokazovala sklep o rubežu I 1423/2006 z dne 29. 4. 2010 in umik predloga za izvršbo I 1423/2006 z dne 9. 6. 2008. Prav tako je dolžnik predlagal, da se ga zasliši. Po presoji sodišča druge stopnje je prvostopenjsko sodišče glede na opisano trditveno podlago in predlagane listinske dokaze ugovor povsem utemeljeno zavrnilo, ne da bi opravilo narok za obravnavo ugovora (drugi v zvezi s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ). Predlagani listinski dokazi namreč zatrjevanega delnega poplačila ne izkazujejo. Sodišče prve stopnje je za tak zaključek navedlo obširne, pravilne in ustrezne razloge (6. točka obrazložitve sklepa), katere drugostopenjsko sodišče v izogib ponavljanju povzema. Pritožba teh razlogov tudi ne izpodbija.

8. Za oceno resničnosti trditev o delnem poplačilu terjatve v postopku I 1423/2006 na podlagi predlaganih listinskih dokazov, je bila oprava naroka nepotrebna, prav tako je bila nepotrebna izvedba dokaza z zaslišanjem dolžnika. Dolžnik namreč v ugovoru drugih trditev, razen trditev o delnem poplačilu v postopku I 1423/2006, kar je upnik prerekal, in kar s strani dolžnika predlagani listinski dokazi ne izkazujejo, ni zatrjeval. Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve sklepa, dolžnik drugih določnih in konkretnih trditev o poravnavi terjatve v ugovoru sploh ni navedel. Ker dolžnik ni navedel, katero drugo dejstvo naj se s predlaganim dokazom ugotovi, njegove trditve o delnem poplačilu pa so bile na podlagi predlaganih listinskih dokazov demantirane, dolžnik trditvenega bremena v zvezi s ponujenim dokazom ni zmogel.

9. Neutemeljeno pritožba sodišču očita, da ni uporabilo pooblastila iz 7. člena ZPP. Dolžnost sodišča, da ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso navajale (drugi odstavek 7. člena ZPP) obstoji le v primeru, ko stranki želita obiti prepoved ali drugo kogentno normo. V vseh drugih primerih je uveljavljeno razpravno načelo, kar pomeni, da mora stranka navesti dejstva, na katera opira ugovor in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje.¹

10. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik že v fazi ugovora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlagati dokaze. Ugovor je tako namenjen podajanju vseh pravno relevantnih trditev, s katerimi dolžnik zatrjuje, da je bila upniku terjatev poplačana in zbiranju ter predlaganju ustreznega procesnega gradiva, ki nasprotuje upnikovi terjatvi. Teh aktivnosti dolžnika ne more nadomestiti narok. Narok je namreč namenjen le razčiščevanju tistih spornih vprašanj in izvajanju tistih dokazov, ki jih je dolžnik pravočasno navedel oziroma predlagal v ugovoru. Dolžnikovo naziranje o dopustnosti podajanja novih dejstev in novih dokazov na naroku po podaji ugovora,² je zato zmotno. Izjema je le v primeru, če dolžnik izkaže, da dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v ugovoru. Ker dolžnik tega ne navaja, še manj izkazuje, je s trditvami o sporazumu strank o poravnavi dolga, ugovorom zastaranja in v pritožbi navedenimi novimi dokazi, prekludiran.

11. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo kot neutemeljeno potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev. V posledici neutemeljenega ugovora je sodišče sprejelo pravilno stroškovno odločitev o stroških ugovornega postopka in stroške upnice naložilo v plačilo dolžniku, medtem ko dolžnik nosi sam svoje stroške ugovora.

12. O pritožbenih stroških dolžnika ni bila sprejeta odločitev, ker jih ta ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan upnici povrniti njene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je upnici priznalo naslednje pritožbene stroške: za sestavo odgovora na pritožbo 600 točk (tar. št. 27/6 v zvezi s tar. št. 18 Odvetniške tarife - v nadaljevanju OT) oziroma glede na vrednost točke v višini 0,60 EUR (13. člen OT) 360,00 EUR, 2 % materialnih stroškov od opravljene storitve (11. člen OT) in 22 % DDV od storitve (12. člen OT), kar skupno znaša 447,98 EUR. Te stroške je dolžan dolžnik poravnati upnici v 8 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila (378. člen Obligacijskega zakonika).

-------------------------------
¹ Če stranka določenega dejstva ne zatrjuje, je sodišče dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja.
² Dolžnik lahko v ugovoru po izteku roka navaja le dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe, dolžnik pa ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v rednem ugovoru (prvi odstavek 56. člena ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

15.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 429/2017
• VSC Sklep II Ip 32/2020
• VSC Sklep II Ip 140/2020