<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Cpg 153/2019

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:I.CPG.153.2019
Evidenčna številka:VSM00022977
Datum odločbe:23.05.2019
Senat, sodnik posameznik:Danica Šantl Feguš
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:umik izvršilnega predloga - izjava o umiku tožbe - soglasje k umiku tožbe - ustavitev pravdnega postopka

Jedro

Ž e z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi se začne pravda med strankama. O umiku izvršilnega predloga bi (lahko) odločalo izvršilno sodišče le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Če pa ga prejme po vložitvi ugovora, ali skupaj z njim, kot v obravnavani zadevi, je treba ta umik obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika (tožene stranke). O tem se je sodna praska že večkrat izrekla.

Izrek

I. Pritožbe se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom predmetni postopek ustavilo. Sklicevalo se je na drugi in tretji odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Tožeča stranka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj obstaja odločilno nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi listinami. Podrejeno zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava.

Listine, na podlagi katere je sodišče prve stopnje postopek ustavilo, ni podpisal odvetnik S. D, saj zato ni imel nobenega pooblastila. Takšno ravnanje predstavlja nedovoljeno razpolaganje oziroma je potrdilo izdala oseba, ki za podpis takšne listine ni bila pooblaščena. Pooblaščena oseba tožeče stranke izjave o umiku tudi ni naknadno odobrila. Drži, da je sodišče prve stopnje listino posredovalo odvetniku D., ki pa se očitno v določenem roku o njej ni izjasnil, kar pa ne pomeni, da jo je podpisal. Sicer pa v spisu ni originala listine.

Pritožnica meni, da sodišče prve stopnje sporne listine ne bi smelo obravnavati kot umik tožbe, še zlasti zato ker listina datira z dnem 2. 10. 2018 in se nanaša na izvršilni postopek VL 77557/2018 in ne na pravdni postopek I Pg 25/2019. Umik tožbe bi bil mogoč po uvedbi pravdnega postopka z izjavo o umiku tožbe s kasnejšim datumom. Res je, da tožeča stranka na poziv sodišča ni odgovorila, saj je zadevo razčiščevala z odgovornimi osebami, kar pa še ne pomeni, da je „umik izvršbe“, ki ne predstavlja njene prave volje (izjavo je podpisala oseba, ki za to ni pooblaščena), pravno veljaven.

Ker je sodišče prve stopnje vlogo napačno štelo kot umik tožbe, je storilo procesni kršitvi iz 14 in 15 točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka predlaga, da to isto sodišče ravna v skladu s prvim odstavkom 343.a člena ZPP.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene ugovore in predlaga potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker je bila izpodbijana (končna) odločba izdana po uveljavitvi ZPP-E, se v skladu s tretjim odstavkom 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E postopek pred sodiščem druge stopnje nadaljuje po določbah ZPP-E.

6. Sodišče druge stopnje v okviru preizkusa zadeve (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP) ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi zatrjevanih procesnih kršitev. Da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ali da so le – ti med seboj v nasprotju, pritožba niti ne zatrjuje, te pomanjkljivosti pa tudi sodišče druge stopnje ne ugotavlja, zato očitek procesne kršitve iz 14. točke drugega odstavka ni utemeljen, odločbo pa je objektivno mogoče preizkusiti. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek procesne kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je med drugim podana takrat, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je v obrazložitvi odločbe navedeno o določenih listinah in med vsebino teh listin. Očitkov v tej smeri pritožba ne vsebuje, zatrjuje le, da je sodišče prve stopnje ugovor, ki ga je štelo za obrazloženega, nepravilno štelo kot umik tožbe. Takšno razumevanje sodišča prve stopnje, ki je pravilno, pa nima nobene tehtne povezave z vsebino očitane procesne kršitve.

7. Sodišče prve stopnje je glede na potek postopka, ki se je začel z vložitvijo izvršilnega predloga in izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, povsem pravilno „umik izvršbe VL 77557/2018“ z dne 2. 10. 2018 (listino je izvršilnemu sodišču skupaj z ugovorom z dne 10. 10. 2018 predložil dolžnik) upoštevalo kot izjavo o umiku tožbe, saj se po razveljavitvi sklepa o izvršbi postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred krajevno in stvarno pristojnim sodiščem, predlog za izvršbo pa se šteje za tožbo (zadnji stavek drugega odstavka 62. člena ZIZ).

8. V tem kontekstu je treba poudariti, da se že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi začne pravda med strankama. O umiku izvršilnega predloga bi (lahko) odločalo izvršilno sodišče le v primeru, če bi ga prejelo pred ugovorom. Če pa ga prejme po vložitvi ugovora, ali skupaj z njim, kot v obravnavani zadevi, je treba ta umik obravnavati kot umik tožbe po prvem odstavku 441. člena ZPP1, h kateremu je potrebno soglasje dolžnika (tožene stranke). O tem se je sodna praska že večkrat izrekla.2

9. Glede na navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje listine „umik izvršbe“ ne bi smelo obravnavati kot „umik tožbe“. Res je, da je listina datirana z dnem 2. 10. 2018, a je bila priložena k ugovoru zoper sklep o izvršbi, z vložitvijo ugovora pa se je, kot je že bilo navedeno, začela pravda. Ta faza postopka pa se, glede na to, da sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, vsebuje tudi naložitveni (kondemnatorni) del, ne „prilega“ več situaciji iz 43. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju, saj bi bilo z izdajo sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka onemogočeno obravnavanje dolžnikovega ugovora.

10. Obravnavana zadeva je specifična v toliko, ker je izjavo o „umiku izvršbe“, podpisano s strani zakonitega zastopnika upnika, U. M. in odvetnika S. D., k ugovoru zoper sklep o izvršbi priložil dolžnik. To ne zmanjšuje njene verodostojnosti, je pa sodišče prve stopnje povsem pravilno z dopisom z dne 24. 1. 2019 tožečo stranko (in odvetnika S. D., sopodpisnika listine) seznanilo, da se njen predlog za izvršbo (zaradi vloženega ugovora dolžnika in razveljavitve sklepa o izvršbi) šteje za tožbo in njo ter odvetnika D. opozorilo, da se naj o listini v določenem roku izjavita.

11. Za tožečo stranko ni sporno, da na poziv sodišča ni reagirala, poskuša pa v pritožbi prikazati, da obstoje utemeljeni dvomi, da predložena listina ni verodostojna.

12. Pritožbeni očitek ni utemeljen. Sodišče druge stopnje v okviru obravnavane pritožbe presoje (le), ali so bile pred sodiščem prve stopnje izpolnjene predpostavke za izdajo takšnega sklepa. In v okviru te presoje ugotavlja, da so bile. Odločilne razloge za svojo odločitev je (že) navedlo. Sicer pa ni odveč pripomniti, da pritožnica ne zatrjuje, da listine z dne 2. 10. 2018 ni podpisal njen zakoniti zastopnik, U. M., zatrjuje le, da odvetnik S. D. za njen podpis ni bil pooblaščen.

13. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov postopka (prvi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožena stranka do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena, saj navedbe v odgovoru na pritožbo niso v bistveni meri vplivale na sprejem odločitve (155. člen ZPP).

-------------------------------
1 Tožeča stranka sme umakniti tožbo brez privolitve tožene stranke samo do vložitve ugovora. Če se tožba umakne, sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog.
2 Primerjaj odločbe: VSRS III Ips 200/2008, VSL II Cp 2802/2011, II Cpg 409/2011 in I Cpg 327/2014.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 43, 62, 62/2.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 188, 188/1, 188/3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 441, 441/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwMTQ3