VSM Sklep IV Kp 56911/2018

Jedro

Pritožbi, ki meni, da je vloga popolna, ni mogoče pritrditi. Oškodovanec kot tožilec je podal prijavo zoper E. F., ker je menil, da je slednji storil kaznivo dejanje. Z obravnavano vlogo, ko je državna tožilka ovadbo zavrgla, je zoper njega nadaljeval kazenski pregon, ko je E. F. umrl, pa je v dopolnitvi vloge navedel, da se naj preiskovalna dejanja opravijo zoper ustrezne uslužbence Nove KBM in Delavske hranilnice. S tem vloge ni ustrezno dopolnil, kot zmotno zaključuje pritožba, sodišče pa ni pristojno za to, da za stranko zbira podatke, ki bi potrdili ali ovrgli obstoj utemeljenega suma, da so neznane osebe storile kaznivo dejanje.

Izrek

Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I Kr 56911/2018 z dne 27. 2. 2019 na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nepopolno zavrglo vlogo oškodovanca kot tožilca R. V., ki jo je vložil 28. 11. 2018, dopolnil pa 26. 2. 2019. Sklep temelji na ugotovitvi, da je vlogo oškodovanca kot tožilca sicer šteti kot pravočasni predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, da pa je vloga tudi po dopolnitvi nepopolna in zato nesposobna za obravnavanje.

2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca iz vseh pritožbenih razlogov, kot navaja uvodoma v pritožbi, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da napadeni sklep razveljavi ter da se preiskovalna dejanja opravijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu utemeljeno ugotavlja, da je vloga oškodovanca kot tožilca, kljub dopolnitvi, nepopolna in zato nesposobna za obravnavanje. Kot je pravilno pojasnilo, vloga ne vsebuje konkretizacije oseb, zoper katere se naj opravijo posamezna preiskovalna dejanja; opisa dejanja, iz katerega bi izhajali zakonski znaki katerega od kaznivih dejanj; zakonske označbe kaznivega dejanja; okoliščin, iz katerih izhaja utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja, prav tako pa v njej niso navedeni zbrani dokazi in predlog, katera posamezna preiskovalna dejanja naj sodišče opravi ter katere okoliščine naj razišče. Z razlogi, ki jih je prvostopenjsko sodišče za svojo odločitev navedlo v sklepu, se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jih kot pravilne povzema, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

5. Pritožba navaja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da osebe, zoper katere naj se opravijo preiskovalna dejanja, niso določno navedene. Oškodovanec je v svoji vlogi navedel, da naj se opravijo zoper ustrezne uslužbence Nove KBM ter Delavske hranilnice in jih je s tem primerno določil, saj mu niso znana imena oseb, ki so brez ustreznega pooblastila omogočile dvig denarnih sredstev z računa pokojne R. V. ter navaja, da če bi poznal njihova imena, ne bi zahteval oprave preiskovalnih dejanj v tem obsegu. Iz vlog oškodovanca je mogoče nedvomno razbrati tudi, da gre za kazniva dejanja zlorabe položaja bančnih uslužbencev Nove KBM ter Delavske hranilnice, vsa potrebna dokumentacija za opravo preiskovalnih dejanj pa je dokumentirana v sodnem spisu II D 397/2003, kar je oškodovanec kot tožilec v vlogi tudi navedel.

6. Pritožbi, ki meni, da je vloga popolna, ni mogoče pritrditi. Oškodovanec kot tožilec je podal prijavo zoper E. F., ker je menil, da je slednji storil kaznivo dejanje. Z obravnavano vlogo, ko je državna tožilka ovadbo zavrgla, je zoper njega nadaljeval kazenski pregon, ko je E. F. umrl, pa je v dopolnitvi vloge navedel, da se naj preiskovalna dejanja opravijo zoper ustrezne uslužbence Nove KBM in Delavske hranilnice. S tem vloge ni ustrezno dopolnil, kot zmotno zaključuje pritožba, sodišče pa ni pristojno za to, da za stranko zbira podatke, ki bi potrdili ali ovrgli obstoj utemeljenega suma, da so neznane osebe storile kaznivo dejanje.

7. Oškodovanec lahko kazenski pregon, potem ko državni tožilec zoper določenega storilca zavrže kazensko ovadbo, zoper to osebo nadaljuje v določenem roku, pri tem pa mora vložiti popolno vlogo, da jo je (v skrajšanem postopku) mogoče šteti kot obtožni predlog ali predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Od sodišča torej ni mogoče zahtevati, da za eno od strank raziskuje dogodke, ki bi naj bili kaznivo dejanje, oškodovanec kot tožilec, ki predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj, pa se tudi ne more zgolj sklicevati na listine v drugem sodnem spisu, ki naj bi potrjevale dejstva, na katere se sklicuje v vlogi. Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno pojasnilo, da mora imeti predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj vse sestavine, ki jih določa ZKP, te pa je oškodovancu v zahtevi za dopolnitev vloge tudi navedlo (list. št. 20), ter da mora biti opis dejanja, ki je predmet posameznih preiskovalnih dejanj, konkreten in jasen ter vsebovati vsa tista odločilna dejstva, ki pomenijo konkretizacijo abstraktnih zakonskih znakov kaznivega dejanja. Sestavljen mora biti tako, kot določa ZKP v 168. členu (v zvezi s 429. členom), teh sestavin pa vloga in njena dopolnitev oškodovanca kot tožilca nimata, kot je pravilno ugotovilo, zaradi česar tako pomanjkljive vloge ni mogoče obravnavati ter na njeni podlagi izvesti posameznih preiskovalnih dejanj.

8. Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

15.07.2019

Podobni dokumenti:

• sodba I U 403/2009
• VSL sodba I Kp 1050/2004
• VSC sklep Kp 430/99