VSM Sklep I Ip 204/2019

Jedro

Tudi zlorabe procesnih pravic namreč sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo. Pravnomočnost je kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami), v pravnomočno odločitev pa se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi pod omejenimi zakonskimi pogoji. Dolžnik lahko v izvršilnem postopku izpodbija pravnomočni sklep o izvršbi le pod zakonskimi pogoji ugovora po izteku roka, ki v obravnavani zadevi, niso bili izpolnjeni.

Izrek

I. Pritožba se v delu zoper sklep I 1679/2004 z dne 14. 12. 2018 (odločitev o ugovoru po izteku roka) zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do končne odločitve o stroških premičninske izvršbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi dne 14. 12. 2018 izdalo dva sklepa. S prvim je dolžnikov ugovor po izteku roka z dne 23. 1. 2018 zavrglo, z drugim izvršbo na premičnine ustavilo (I. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora upniku v osmih dneh povrniti nadaljnje izvršilne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Dolžnik se v pravočasni pritožbi, vloženi po pooblaščencu, ne strinja z odločitvijo, da je dolžan plačati nadaljnje izvršilne stroške, kakor tudi glede zavrženja ugovora po izteku roka. Trdi, da je izvršba nedopustna. Dolžnik je v pritožbi (pravilno v ugovoru) pojasnil, da je zaradi svojih zdravstvenih težav težko komuniciral in obrazložil svoje stališče. Vendar je ves čas trdil, da upniku ne dolguje ničesar, ker nikoli ni imel nobenega poslovnega odnosa s prvotnim upnikom A. d.d.. Pojasni, da je pooblaščenec dolžnika od prvotnega upnika zahteval dokumentacijo, ki bi lahko bila podlaga za terjatev proti dolžniku, vendar je ni uspel pridobiti. V okviru izvršilnega postopka je dolžnik predlagal, da se prvotnemu upniku naloži predložil predmetnih listin. Iz ugovora nedvoumno sledi, da je predmetna izvršba zoper dolžnika zlorabljena in nedopustno je, da sodišče vodi postopek. Dolžnik je mnenja, da je ugovor zlorabe izvršbe dopusten v katerikoli fazi izvršbe. Osnovni predlog dolžnika v ugovoru je bil, da se prvotnemu upniku naloži predložitev listin, na podlagi katerih je nastala njegova terjatev proti dolžniku. V kolikor se potrdi trditev dolžnika, da prvotni upnik nikoli ni dolgoval ničesar, so s predmetno izvršbo izpolnjeni znaki kaznivega dejanja zlorabe izvršbe. Sklicuje se na sodno prakso in citira besedilo odločbe I Ips 24869/2012, v kateri je sodišče odločilo o kaznivem dejanju zlorabe izvršbe. V kolikor se izkaže, da je trditev dolžnika resnična, je potrebno predmetni izvršilni postopek prekiniti in po uradni dolžnosti predlagati uvedbo kazenskega postopka. Ker prvotni upnik ni hotel pooblaščencu dolžnika predložiti listine, katere bi izkazovale njegovo terjatev proti dolžniku, je zelo verjetno, da so dolžnikove trditve resnične. Šele po ugotovitvi dejstev, na katere nakazuje dolžnik, bo mogoče pravilno odločiti o ugovoru. Šele po odločitvi o ugovoru pa bo mogoče odločiti o nadaljnjih stroških. Dolžnik je izvršitelju povedal, da upniku ne dolguje nič. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je v delu proti sklepu o zavrženju ugovora po izteku roka neutemeljena.

4. Iz podatkov spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bilo s sklepom o izvršbi I 1679/2004 z dne 12. 10. 2004 dolžniku naloženo, da upniku v roku osmih dni povrne terjatev v znesku 45.100,00 SIT (188,20 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska¹ in izvršilne stroške v znesku 13.900,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z istim sklepom je sodišče dovolilo izvršbo za prisilno izterjavo te terjatve za primer, če je dolžnik v osmih dneh po vročitvi sklepa ne poravna. Iz vročilnice (l. št. 6) in podatkov iz registra stalnega prebivališča Upravne enote z dne 7. 2. 2018 (l. št. 155) je razvidno, da je bil sklep o izvršbi pravilno vročen dolžniku. Dolžnik zoper sklep o izvršbi ni vložil rednega ugovora in sklep o izvršbi, v katerem je sodišče ugotovilo obstoj in višino terjatve upnika, je postal pravnomočen. Pravnomočna odločitev veže sodišče, kot tudi stranke, vse dokler ni z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva zakon, spremenjena ali razveljavljena.² Izvršilno sodišče je dolžno terjatev iz pravnomočnega sklepa o izvršbi realizirati.

5. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v tretjem odstavku 61. člena v zvezi s prvim odstavkom 56. člena dolžniku zoper pravnomočni sklep o izvršbi sicer omogoča še specifično izredno pravno sredstvo, to je ugovor po izteku roka. V njem lahko dolžnik uveljavlja opozicijske in nekatere impugnacijske razloge vse do konca izvršilnega postopka, pri čemer pa je ta dolžnikova pravica omejena. Dolžnik lahko vloži to sredstvo le, če v njem uveljavlja dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.

6. Dolžnik v ugovoru, vloženem 23. 1. 2018, takšnega dejstva s tem, ko je zatrjeval, da s prvotnim upnikom nikoli ni imel nobenega poslovnega odnosa in tudi ni bilo nobenega dogodka, na podlagi katerega bi lahko do dolžnika imel regresni zahtevek, ni navajal. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je s takšnimi ugovornimi navedbami v tej fazi postopka prepozen in bi jih moral uveljavljati v rednem ugovoru. Sodišče druge stopnje na podlagi navedenega soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavo ugovora po izteku roka.

7. Dolžnik očitano kršitev - zlorabo izvršbe zaradi neobstoja terjatve opira na ravnanje upnika, ki bi ga dolžnik lahko zatrjeval že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor zavrglo, je zato pravilna (drugi odstavek 56. člena ZIZ).

8. Tudi zlorabe procesnih pravic namreč sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.³ Pravnomočnost (319. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami), v pravnomočno odločitev pa se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi pod omejenimi zakonskimi pogoji. Dolžnik lahko v izvršilnem postopku izpodbija pravnomočni sklep o izvršbi le pod zakonskimi pogoji ugovora po izteku roka, ki v obravnavani zadevi, kot je bilo pojasnjeno, niso bili izpolnjeni (56. člen ZIZ).

9. Navedeno pa ne pomeni, da dolžnik nima (več) pravnega varstva glede zatrjevane zlorabe pravice. Če sodišče prve stopnje presodi, da so izpolnjeni zakonski pogoji po 11. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, lahko upnika denarno kaznuje, dolžnik pa lahko zlorabo procesnih pravic uveljavlja tudi kot civilni delikt v ločenem pravdnem postopku.⁴

10. Zavrniti je pritožbene trditve, da je dolžnik ves čas trdil, da upniku ne dolguje ničesar, ker nikoli ni imel nobenega poslovnega odnosa s prvotnim upnikom. Za pritožbeno obravnavo je odločilno, da dolžnik rednega ugovora ni vložil. Razen obravnavanega ugovora po izteku roka je dolžnik v postopku podal le še vlogo „izjava ter pojasnilo“ dne 8. 1. 2014. Ta vloga na pritožbeno obravnavo odločitve o ugovoru po izteku roka nima vpliva glede na pravnomočnost sklepa o izvršbi (23. 11. 2004). O tej vlogi sodišče prve stopnje dejansko še ni odločilo. Ker je od odločitve odvisna utemeljenost stroškov premičnine izvršbe, ki jih je izvršitelj opravil po vložitvi te vloge, sodišče druge stopnje o delu pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo o stroških premičninske izvršbe, ni odločilo. Odločitev je pridržalo do pravnomočne odločitve o vlogi dolžnika z dne 8. 1. 2014. Posledično tej odločitvi je pridržalo tudi odločitev o pritožbenih stroških dolžnika (smiselna uporaba tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Pritožba je v delu zoper sklep o odločitvi o zavrženju ugovora po izteku roka iz navedenih razlogov neutemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

-------------------------------
¹ Posamezni zneski so zapadli v plačilo od 1. 7. 2001 do 1. 6. 2002.
² Izredna pravna sredstva so v izvršilnem postopku predpisana v 10. členu ZIZ.
³ Bistvo pravnomočnosti je utrditev pravnega razmerja zaradi zaupanja v pravo kot del načela pravne države (2. člen Ustave); s pravnomočnostjo se zagotavlja pravna varnost, stabilnost in učinkovitost celotnega družbenega reda. Glej Jerovšek T. in Kovač P. v: Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev - A, Fakulteta za državne in Evropske študije Ljubljana 2011, str. 1405 in naslednje.
⁴ Več Zobec J. v: Zakon o pravdnem postopku, Zakon s komentarjem, Ur. list in GV Založba Ljubljana, 2005, I. knjiga, str. 107.

Datum zadnje spremembe:

15.07.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep II Ips 408/94
• VSK sklep CDn 313/2013
• VSL sodba in sklep II Cp 1235/2013