VSM Sklep V Kp 61592/2013

Jedro

Narok, katerega bi po mnenju obrambe moralo opraviti sodišče prve stopnje v postopku odločanja o utemeljenosti zahteve za izločitev dokazov, ni obvezen, pač pa ga sodišče izvede, če oceni, da je potreben.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolžene A. A. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 61592/2013 z dne 6. 5. 2019 pod točko I izreka zahtevo zagovornikov obdolžene A. A. za izločitev izvedenca B. B. kot prepozno zavrglo in pod točko II izreka zahtevo za izločitev izvedenskega mnenja B. B. in dopolnitev njegovega mnenja kot neutemeljena zavrnilo.

2. Zoper točko II sklepa so se pritožili obdolženkini zagovorniki zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve 2. in 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pritožba uveljavlja z navajanji, da bi sodišče prve stopnje glede zahteve obrambe za izločitev dokazov moralo izvesti dokazni postopek ter zaslišati obdolženko, predlagane priče in izvedenca. Pritožba nima prav. Narok, katerega bi po mnenju obrambe moralo opraviti sodišče prve stopnje v postopku odločanja o utemeljenosti zahteve za izločitev dokazov, ni obvezen, pač pa ga sodišče izvede, če oceni, da je potreben. V skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) namreč sodišče samo odloča, katere predlagane dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost ter ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba. Če ugotovi, da predlagani dokaz ni materialnopravno relevanten ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom mogoče ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev ali okoliščin, pomembnih za odločitev, potem lahko izvedbo takega dokaza zavrne, ne da bi s tem kršilo pravico obdolženke do obrambe.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da dodatno zaslišanje obdolženke, prič A. B. in I. G. ter izvedenca B. B. ni potrebno, pri tem pa utemeljeno izhajalo iz pisnih izjav vseh navedenih. Izvedenec B. B. je nasprotno zahtevi za izločitev dokazov, ki temelji na okoliščini, da bi naj bil izvedenec v pogodbenem razmerju z obdolženko, saj bi ga naj obdolženka predhodno angažirala ravno glede predmetne zadeve, pojasnil, da obdolženke ne pozna in da z njo ni bil v pogodbenem odnosu, prav tako od nje ni prejel nikakršnega plačila, s predmetno zadevo pa pred imenovanjem ni bil seznanjen. S takšnimi pojasnili so bili seznanjeni obdolženka in njeni zagovorniki, s čimer je bilo v celoti zadoščeno načelu kontradiktornosti, vendar posebnih pripomb na to niso podali, niti niso predložili nobenih (drugih) materialnih dokazov, s katerimi bi dokazali predhodno pogodbeno razmerje, še zlasti morebitno potrdilo o izročitvi gotovine izvedencu, do katere bi naj prišlo po navedbah obrambe. Pri tem pa ni mogoče prezreti niti dejstva, da se obdolženka natančnega zneska, ki bi ga naj izvedencu izročila ob prvem sestanku, niti ni spomnila. Posplošeno in z ničemer konkretizirano zatrjevanje obrambe o domnevni pristranskosti izvedenca, ker bi naj bil z obdolženko v pogodbenem razmerju, pa ni okoliščina, zaradi katere bi bilo izvedensko mnenje nedovoljen dokaz, ki bi ga bi bilo potrebno izločiti iz kazenskega spisa.

6. Razen tega je potrebno upoštevati tudi razloge, ki jih je v podkrepitev svojih zaključkov navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (tudi tiste, ki se nanašajo na točko I izreka izpodbijanega sklepa, saj je točka II vezana na točko I in je razloge v tej smeri potrebno obravnavati kot celoto), še zlasti okoliščine, da so bili obdolženka in njeni zagovorniki z odredbo o postavitvi izvedenca B. B. seznanjeni že dne 5. 1. 2018 in da se je obdolženka z izvedencem srečala na štirih glavnih obravnavah (in ne samo eni, kot to navaja sodišče prve stopnje), medtem ko posebnih razlogov, zakaj obdolženka izvedenca ni že prej prepoznala, obramba ni navedla. Glede na obrazloženo, izvedensko mnenje in dopolnitev izvedenskega mnenja sodnega izvedenca B. B., tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne predstavljata nedovoljenega dokaza v smislu drugega odstavka 83. člena ZKP, ki bi ga bi bilo potrebno izločiti iz spisa, ker ne obstajajo okoliščine iz 251. člena ZKP, zaradi katerih se sodna odločba ne bi smela opirati na njegov izvid in mnenje.

7. S takšno odločitvijo pa sodišče prve stopnje ni napravilo vnaprejšnje dokazne ocene, kot to skuša prikazati pritožba. Z ničemer se namreč ni opredelilo o krivdi obdolženke. V izpodbijanem sklepu je navedlo utemeljene razloge za zavrnitev zahteve obrambe za izločitev dokazov. Zato pritožba neutemeljeno zatrjuje tudi to, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

8. Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba zagovornikov obdolženke pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Če bo za obdolženko nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Datum zadnje spremembe:

03.07.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 52306/2021
• VSM Sklep V Kp 35331/2016
• VSM Sklep V Kp 46218/2016