VSM Sklep II Kp 50221/2017

Jedro

Glede na navedeno pravno podlago in upoštevaje ustaljeno sodno prakso, je za presojo dopustnosti spremembe obtožbe v obravnavani zadevi zoper obdolženega A.A. nujno presoditi, ali se spremenjena obtožnica na naroku dne 19. 2. 2019 še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je bil predmet primarno vložene obtožnice zoper obdolženca. Odgovor višjega sodišča na to vprašanje je negativen. Spremenjena obtožnica namreč obdolžencu ne očita le drugega kaznivega dejanja, s spremenjeno pravno kvalifikacijo, temveč povsem drugo dejanje, v drugem časovnem obdobju, na drugem kraju in zoper drugega oškodovanca, zato nikakor ni mogoč sklep, da gre za isti historični dogodek, kot po prvi obtožnici. Razlogi sodišča prve stopnje v točki 1 obrazložitve k točki II izreka, da se obtožnica še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je predmet prvotne obtožnice ter je posledično podana objektivna identiteta obtožbe in je zato sprememba dopustna, so po presoji višjega sodišča dejansko in pravno zgrešeni in torej napačni.

V obravnavanem primeru bi zato že sodišče prve stopnje ob pravilni presoji, da je državni tožilec spremenil obtožnico v nasprotju z določbo prvega odstavka 344. člena ZKP in torej nedopustno, moralo le-to zavreči. Ker tega ni storilo, je prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo mora višje sodišče v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP preizkusiti in upoštevati po uradni dolžnosti. Ker je ob tem preizkusu ugotovilo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka in torej primer iz 1. točke prvega odstavka 352. člena ZKP, je v skladu z določbo 393. člena ZKP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje pod točko II izreka in obtožnico zoper obdolženega A.A. zavrglo.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe višjega državnega tožilca se sodba sodišča prve stopnje pod točko II izreka glede obdolženega A.A. razveljavi in obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti Kt 22852/2017 z dne 19. 6. 2018, spremenjena dne 19. 2. 2019,

da je A.A. razpečal stvar, za katero je vedel, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem na ta način, da je skupaj s B.B. točneje neugotovljenega dne med 5. in 10. 11. 2017 v A. prodal C.C. kosilnico na nitko znamke Stihl, kosilnico frezo, vrtalni stroj za zemljo znamke Tomos z dvema svedroma in škatlo z orodjem, vredno vse skupaj 1.400,00 EUR za 250,00 EUR, vedel pa je, da je B.B. prišel do teh stvari s kaznivim dejanjem tatvine, kupnino pa sta si med seboj razdelila, ko je B.B. prejel 100,00 EUR, sam pa je zadržal 150,00 EUR,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika,

po 1. točki prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku, zavrže.

II. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obdolženega A.A. ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, v tem delu proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijano sodbo pod točko II izreka obdolženega A.A. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca, proračun.

2. Zoper ta oprostilni del sodbe se je pritožil višji državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v tem delu spremeni tako, da obdolženega A.A. spozna za krivega storitve kaznivega dejanja po obtožnem predlogu in mu izreče pogojno obsodbo, v kateri mu določi kazen dva meseca zapora s preizkusno dobo enega leta, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev.

3. V odgovoru na pritožbo je zagovornik obdolženega višjemu sodišču predlagal, da pritožbo državnega tožilca zavrne kot neutemeljeno in potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

4. Ob reševanju pritožbe državnega tožilca je višje sodišče pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotovilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki v skladu z določbo 393. člena ZKP terja razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje pod točko II izreka in zavrženje obtožnice zoper obdolženega A.A.

5. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti dne 22. 6. 2018 pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti vložilo obtožnico zoper obdolženega A.A., da je kot sostorilec s B.B. in posebej obravnavanim mladoletnim B.K., vlomil v tuje zaprte prostore, kjer so vzeli in si prilastili tuje premične stvari, na ta način, da so v času od 4. 11. 2017 med 16.15 uro in 5. 11. 2017 do 13.00 ure vlomili v strojno lopo, last Č.Č. na B. tako, da so najprej na vhodnih vratih odlomili zunanji del vložka cilindrične ključavnice in odlomili kljuko, v notranjosti pa z močnim potegom navzven odprli večja dvodelna vrata, v lopi pa vzeli kosilnico na nitko znamke Stihl, last D.D. in kosilnico frezo, vrtalni stroj za zemljo znamke Tomos z dvema svedroma, škatlo z orodjem in dve 5 l posodi za gorivo ter škarje, vse last Č.Č., kar vse so si na škodo Č.Č. v vrednosti 300,00 EUR in D.D. v vrednosti 1.100,00 EUR protipravno prilastili, s čimer naj bi v sostorilstvu storil kaznivo dejanje velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 v zvezi z 20. členom KZ-1. Po končanem dokaznem postopku na naroku za glavno obravnavo dne 19. 2. 2019, je državni tožilec obtožnico zoper A.A. spremenil v opisu in pravni kvalifikaciji dejanja tako, da mu očita kaznivo dejanje prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1, z opisom dejanja, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe in te odločbe višjega sodišča. Nadalje je iz zapisnika o glavni obravnavi navedenega dne razvidno, da je obdolženec izjavil, da spremembo obtožnice razume in vztraja pri zagovoru, sledila je beseda strank in razglasitev sodbe.

6. Obtožnica je procesni akt tožilstva, s katerim lahko tožilec prosto razpolaga. Funkcija obtožnice je dvojna, prvič, da je okvir obtožbi, o kateri odloča sodišče in drugič, obdolžencu daje možnost za pripravo obrambe. Po določbi prvega odstavka 344. člena ZKP sme tožilec, če med dokaznim postopkom spozna, da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici navedeno dejansko stanje, ustno spremeniti obtožnico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtožnico. Spremenjena obtožnica se sme nanašati le na dejanje, ki je že predmet obtožbe.

7. V skladu s citirano zakonsko določbo prvega odstavka 344. člena ZKP, ima lahko sprememba opisa dejanja za posledico tudi spremembo pravne opredelitve kaznivega dejanja, po strožjem ali milejšem zakonu, vendar se mora predmet obtožbe po spremembi še vedno nanašati na isti historični dogodek, saj obtožbe ni mogoče spremeniti tako, da bi bil obdolženec obdolžen za povsem drugo kaznivo dejanje. Sprememba obtožnice je torej dopustna le tako, da med prvotnim opisom kaznivega dejanja in opisom v spremenjeni obtožnici obstoji istovetnost glede dejanja, kot historičnega dogodka.¹

8. Glede na navedeno pravno podlago in upoštevaje ustaljeno sodno prakso, je za presojo dopustnosti spremembe obtožbe v obravnavani zadevi zoper obdolženega A.A. nujno presoditi, ali se spremenjena obtožnica na naroku dne 19. 2. 2019 še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je bil predmet primarno vložene obtožnice zoper obdolženca. Odgovor višjega sodišča na to vprašanje je negativen. Spremenjena obtožnica namreč obdolžencu ne očita le drugega kaznivega dejanja, s spremenjeno pravno kvalifikacijo, temveč povsem drugo dejanje, v drugem časovnem obdobju, na drugem kraju in zoper drugega oškodovanca, zato nikakor ni mogoč sklep, da gre za isti historični dogodek, kot po prvi obtožnici. Razlogi sodišča prve stopnje v točki 1 obrazložitve k točki II izreka, da se obtožnica še vedno nanaša na isti historični dogodek, ki je predmet prvotne obtožnice ter je posledično podana objektivna identiteta obtožbe in je zato sprememba dopustna, so po presoji višjega sodišča dejansko in pravno zgrešeni in torej napačni.

9. Obtožni akt lahko vloži le upravičeni tožilec. Če se na glavni obravnavi ugotovi, da ni obtožbe upravičenega tožilca, mora sodišče obtožnico po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavreči. Tudi oseba, ki je sicer upravičeni tožilec, lahko v konkretnem primeru izgubi to lastnost - na primer, če je državni tožilec razširil ali spremenil obtožbo v nasprotju z določbami 344. člena ZKP.² V obravnavanem primeru bi zato že sodišče prve stopnje ob pravilni presoji, da je državni tožilec spremenil obtožnico v nasprotju z določbo prvega odstavka 344. člena ZKP in torej nedopustno, moralo le-to zavreči. Ker tega ni storilo, je prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo mora višje sodišče v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP preizkusiti in upoštevati po uradni dolžnosti. Ker je ob tem preizkusu ugotovilo navedeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka in torej primer iz 1. točke prvega odstavka 352. člena ZKP, je v skladu z določbo 393. člena ZKP razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje pod točko II izreka in obtožnico zoper obdolženega A.A. zavrglo. Glede na sprejeto odločitev je posledično vsebinska presoja pritožbenih navedb višjega državnega tožilca, kot nepotrebna odpadla.

10. Odločitev o stroških kazenskega postopka je posledica zavrženja obtožnice in temelji na citiranih določbah ZKP v izreku tega sklepa.

11. Zaradi narave in vsebine sprejete odločitve, višje sodišče strank in zagovornika, kljub predlogu slednjega, ni obveščalo o seji senata (378. člen ZKP), saj bi bila izvedba javne seje v tem primeru nesmotrna in neekonomična.³

-------------------------------
¹ Odločbe VS RS I Ips 250/2009 z dne 28. 1. 2010, VS RS I Ips 45062/2014 z dne 22. 6. 2017, VSM IV Kp 14593/2015 z dne 24. 8. 2017 in druge.
² Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba Ljubljana, 2004, obrazložitev k 5. točki 371. člena ZKP, tč. 25 in 26 na strani 789.
³ Tako tudi VSL II Kp 13523/2011 z dne 18. 10. 2016 in VSM II Kp 33129/2014 z dne 27. 9. 2018 in II Kp 12533/2012 z dne 20. 2. 2019.

Datum zadnje spremembe:

26.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Kp 42472/2016
• VSK sklep II Kp 41454/2013
• VSM Sklep II Kp 39078/2017