VSM Sklep II Kp 58775/2018

Jedro

Predsednik sodišča je pravilno poudaril, da sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, niti njegove strokovne odločitve, ne morejo biti odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP, pri čemer se je utemeljeno skliceval na že zavzeto stališče Vrhovnega sodišča v citirani odločbi. Obdolženec pa ne zatrjuje obstoja okoliščin, ki bi kazale na sodnikovo vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na pristranski odnos do strank postopka - konkretno obdolženca, v smislu povezave sodnika s predmetom oziroma vsebino odločanja ali strankami postopka. Zavzeto stališče v izpodbijanem sklepu je torej pravilno.

Izrek

Pritožba obdolženega P. H. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju: predsednik sodišča) je z izpodbijanim sklepom odločil, da se zahteva obdolženega P. H. za izločitev preiskovalnega sodnika, okrožnega sodnika - svétnika R. R., zavrne.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženi, navaja, da iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in kot pritožbeno sodišče samo odloči o njegovem predlogu za izločitev sodnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma zatrjevanih „vseh“ pritožbenih razlogov obdolženi v nadaljevanju pritožbe ne konkretizira, pri čemer pa z navedbami, da izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih argumentov, razen zavrnitev takih, ki jih sam niti ni navajal, uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Vendar obdolženi nima prav. Primarno zato, ker niti ne obrazloži, katere argumente in razloge v izpodbijanem sklepu pogreša, zato pritožbe v tem delu niti ni mogoče preizkusiti. Drugič pa zato, ker je predsednik sodišča v izpodbijanem sklepu zelo jasno, tehtno in argumentirano odgovoril na vse navedbe obdolženega iz njegove zahteve za izločitev preiskovalnega sodnika. Očitana kršitev zato ni podana.

5. Bistvo pritožbenih navedb obdolženega je v nestrinjanju z dejanskimi ugotovitvami in razlogi ter zaključki izpodbijanega sklepa, pri čemer ponavlja navedbe iz zahteve za izločitev preiskovalnega sodnika, na katere pa je pravilno in prepričljivo odgovoril že predsednik sodišča. Utemeljeno in pravilno je pojasnil, da je relevantna vsebina zahteve za preiskavo, katere drugopis je bil obdolžencu skupaj z vabilom na zaslišanje vročen, zato je bil obdolženec seznanjen tudi z očitki glede kaznivega dejanja po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V točki 6 obrazložitve sklepa je predsednik sodišča nadalje pravilno poudaril, da sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, niti njegove strokovne odločitve, ne morejo biti odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP, pri čemer se je utemeljeno skliceval na že zavzeto stališče Vrhovnega sodišča v citirani odločbi. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe obdolženega z očitki preiskovalnemu sodniku, da je kršil zakonodajo in določila Ustave Republike Slovenije, saj slednje samo zase ne pomeni okoliščin, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika in posledično ne more biti razlog za njegovo izločitev iz sojenja. Obdolženec namreč niti v zahtevi za izločitev preiskovalnega sodnika, niti v pritožbi ne navaja nobenih drugih oziroma konkretnih okoliščin, ki bi lahko kazale na pristranskost sodnika.

6. Sodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje v njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo vnaprejšnje prepričanje o predmetni zadevi ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa¹. Obdolženec pa ne zatrjuje obstoja okoliščin, ki bi kazale na sodnikovo vnaprejšnje prepričanje o zadevi oziroma takšno obnašanje ali ravnanje, ki bi kazalo na pristranski odnos do strank postopka - konkretno obdolženca, v smislu povezave sodnika s predmetom oziroma vsebino odločanja ali strankami postopka. Zavzeto stališče v izpodbijanem sklepu je torej pravilno.

7. Ni dvoma, da je Ustavno sodišče sprejelo v obravnavo pritožbi obdolženega zoper odločitvi zunajobravnavnega senata z dne 19. 12. 2018 in 27. 12. 2018, vendar je predsednik sodišča v izpodbijanem sklepu glede te okoliščine pravilno utemeljil, da to dejstvo ne pomeni, da je izločani sodnik sprejel zavestno odločitev o pristranskem postopanju zoper obdolženca. Povedano drugače, odločitev Ustavnega sodišča se bo nanašala na presojo zatrjevanih kršitev ustavnih pravic obdolženca in posledično pravilnosti sprejetih odločitev zunajobravnavnega senata, v katerem je sodeloval preiskovalni sodnik, kar pa samo zase, kot že poudarjeno, ne kaže na pristranskost sodnika in ne more biti razlog za njegovo izločitev.

8. Tudi seznanjenost preiskovalnega sodnika z dokaznim gradivom, kar je sicer njegova (zakonska) dolžnost, nikakor ne more biti razlog za njegovo izločitev, kot je to pravilno utemeljil predsednik sodišča. Drugačne pritožbene navedbe obdolženca v zvezi s tem so zato neutemeljene.

9. Po obrazloženem, in ker obdolženec v ostalih pritožbenih navedbah ne navaja ničesar bistvenega, kar bi lahko omajalo pravilno odločitev izpodbijanega sklepa in terjalo posebno presojo višjega sodišča, je slednje njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

-------------------------------
¹ Odločba VSRS I Kp 14183/2017 z dne 13. 7. 2017.

Datum zadnje spremembe:

26.06.2019

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 57/2021
• VSRS Sklep Cp 6/2017
• VSM Sklep II Kp 46852/2017