<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep II Kp 28735/2016

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2019:II.KP.28735.2016
Evidenčna številka:VSM00021136
Datum odločbe:07.03.2019
Senat, sodnik posameznik:Breda Cerjak Firbas (preds.), Barbara Debevec (poroč.), Boris Štampar
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:obnova postopka - nova dejstva in dokazi - priznanje krivde - izvedba dokazov - pravni pouk obdolžencu

Jedro

Obsojenec je bil tekom postopka ustrezno poučen, da se s priznanjem krivde, ki se ne more preklicati, odpoveduje pravici, da sodišče odloča o obtožbi na glavni obravnavi ter pristane na to, da bo dokazni postopek izveden le glede tistih okoliščin, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije (5. točka tretjega odstavka 285.a člena ZKP), pa je kljub temu krivdo na predobravnavnem naroku priznal ter se s tem med drugim odpovedal podaji lastnega zagovora v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in zaslišanju računovodkinje, ki je bilo predlagano v obtožnici. Dokazov, ki so bili predlagani že v teku postopka, vendar jih sodišče zaradi obsojenčevega priznanja krivde ni izvedlo, pa ni mogoče šteti za nove.

Upoštevajoč, da je bilo v času sojenja prvostopenjsko sodišče seznanjeno z dejstvom, da je bil obsojeni v postopku osebnega stečaja, pa se kot neutemeljene izkažejo šele v pritožbi zatrjevane navedbe, da vložitev ugovora zoper odpust obveznosti dne 1. 3. 2018 predstavlja novo dejstvo in da obsojenec na predobravnavnem naroku krivde ne bi priznal, v kolikor bi takrat vedel, da mu zaradi priznanja krivde, kasneje v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja, obveznosti ne bodo odpuščene.

Izrek

I. Pritožba zagovornice obsojenega se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni je dolžan plačati 168,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Ks 28735/2016 z dne 12. 11. 2018 na podlagi prvega odstavka 413. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo zahtevo zagovornice obsojenega D.G. za obnovo kazenskega postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 28735/2016 z dne 26. 9. 2016, s katero je bil obsojeni spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu je bila izrečena pogojna obsodba, v okviru katere mu je bila določena kazen sedem mesecev zapora s preizkusno dobo štirih let ter posebni pogoj, da v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe oškodovani družbi P.F. d.o.o. povrne znesek 1.844,98 EUR. Z izpodbijanim sklepom je sodišče še odločilo, da je obsojeni dolžan plačati sodno takso.

2. Zoper sklep se je pritožila obsojenčeva zagovornica. Pritožbenega razloga ne navaja, prav tako ne pritožbenega predloga, iz pritožbe pa je razbrati, da vztraja pri zahtevi za obnovo postopka ter se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče soglaša z zaključki prvostopenjskega sodišča, da razlogi, ki jih je v zahtevi za obnovo kazenskega postopka navedla zagovornica obsojenca, sklicujoč se na 3. točko prvega odstavka 410. člena ZKP, ne dajejo podlage za zaključek, da je takšna zahteva dovoljena. Prvostopenjsko sodišče je navedlo vse potrebne in pravno pravilne razloge, ki se jim pritožbeno sodišče v celoti pridružuje, ter se v izogib ponavljanju na obrazložitev izpodbijanega sklepa tudi sklicuje.

5. Bistvo zagovorničine pritožbe je v zatrjevanju, da obsojenec računovodskega servisa ni preslepil, ker se je pristojna računovodkinja zavedala, da bo nad družbo uveden stečajni postopek in ji je bilo znano, da je obsojenec ravno v ta namen naročil izdelavo računovodskih izkazov. Po oceni pritožbe bi bilo z zaslišanjem obsojenca in oškodovanke mogoče dokazati neobstoj subjektivnega elementa kaznivega dejanja, s pravilno uporabo prava pa ugotoviti, da obsojeni ni smel poravnati storitev oškodovanki, saj bi s tem kršil določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ob tem še navaja, da sodišče ni vpogledalo v stečajni spis St 5070/2014, niti v predlog za začetek stečajnega postopka, kateremu so bili predloženi računovodski izkazi.

6. S pritožbo ni mogoče soglašati. Ugotoviti je namreč, da zagovornica v pritožbi zoper izpodbijani sklep zgolj ponavlja vse tisto, kar je kot nezadostno za obnovo kazenskega postopka pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje. Pri tem je v točki 7 in 8 izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo preslepitveno ravnanje obsojenca ter utemeljeno zaključilo, da obramba z zgoraj povzetimi zatrjevanji podaja zgolj svojo oceno dejstev in dokazov, ki so bili sodišču ob izreku prvostopenjske sodbe znani. Zahteva za obnovo kazenskega postopka pa ne more biti usmerjena na ponovno, drugačno presojo istih dejstev in istih dokazov, temveč morajo biti dejstva in dokazi za sodišče novi. Ne gre namreč prezreti, da je obsojenec že v fazi predkazenskega postopka (list. št. 12) navajal, da so v oškodovanem podjetju delali računovodske storitve, zato so vedeli, da gre njegovo podjetje v stečaj in ni nobenega denarja ter da so naredili tudi zaključno bilanco za začetek stečajnega postopka, sam pa je šel v osebni stečaj, zato ni bilo nobenega izmikanja plačilu. Obsojenec je bil tekom postopka ustrezno poučen, da se s priznanjem krivde, ki se ne more preklicati, odpoveduje pravici, da sodišče odloča o obtožbi na glavni obravnavi ter pristane na to, da bo dokazni postopek izveden le glede tistih okoliščin, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije (5. točka tretjega odstavka 285.a člena ZKP), pa je kljub temu krivdo na predobravnavnem naroku priznal ter se s tem med drugim odpovedal podaji lastnega zagovora v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem in zaslišanju računovodkinje E.G., ki je bilo predlagano v obtožnici. Dokazov, ki so bili predlagani že v teku postopka, vendar jih sodišče zaradi obsojenčevega priznanja krivde ni izvedlo, pa ni mogoče šteti za nove.

7. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da sta bili dejstvi, da je obsojeni v postopku osebnega stečaja in da je bila v stečajnem postopku tudi njegova družba A.D. d.o.o., sodišču tekom sojenja znani in ne predstavljata novih dejstev. Posledično zagovornica ne more uspeti s predložitvijo sklepa o začetku postopka St 5070/2014 z dne 24. 10. 2014, predloga za začetek stečajnega postopka A.D. d.o.o. in končnega poročila upravitelja, ki vsi izhajajo iz iste dokazne teme in jih ni mogoče opredeliti kot nove dokaze. Ob sprejemu priznanja krivde se je prvostopenjsko sodišče o dejstvu stečajnega postopka nad družbo A.D. d.o.o. in stanju le tega v zadostni meri prepričalo predvsem na podlagi rednega izpisa iz poslovnega registra, sklepa o začetku stečajnega postopka St 5070/2014 z dne 24. 10. 2014, osnovnega in končnega seznama preizkušenih terjatev ter drugih prilog v spisu (list. št. 1 in 39). Tudi sicer pa je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu utemeljeno zaključilo, da ti dokazi ne predstavljajo dokazov, ki bi utegnili sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi, privesti do ugotovitve drugačnega dejanskega stanja. Upoštevajoč vse navedeno gre pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da ni moč slediti zatrjevanju obrambe po vpogledu v stečajni spis.

8. Ker je predsednica senata v konkretnem primeru priznanje krivde sprejela, pomeni, da je med drugim presodila, da je obsojenec razumel naravo in posledice danega priznanja, da je bilo priznanje dano prostovoljno in da je priznanje bilo jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu (prvi odstavek 285.c člena ZKP). Takšne presoje pa, ob ugotovitvi, da so bili obsojencu pred priznanjem krivde na predobravnavnem naroku dani ustrezni pravni pouki v smislu določila četrtega odstavka 285.b člena ZKP, ne morejo omajati pritožbene navedbe, ki izpostavljajo obsojenčevo nevednost glede zagotovitve zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči, kot tudi navedbe, da je bil pod močnim psihičnim pritiskom, da je imel zdravstvene in osebne težave, še posebej pa velike finančne težave in nezmožnost poplačati vse dolgove, zaradi česar je kot laik želel čim prej zaključiti kazenski postopek, nezavedajoč se posledic priznanja krivde. To namreč ne morejo biti okoliščine, ki bi lahko vplivale na verodostojnost njegovega priznanja krivde, še manj pa take navedbe predstavljajo podlago za obnovo kazenskega postopka v smislu 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP.

9. V luči navedenega in upoštevajoč, da je bilo v času sojenja prvostopenjsko sodišče seznanjeno z dejstvom, da je bil obsojeni v postopku osebnega stečaja, pa se kot neutemeljene izkažejo šele v pritožbi zatrjevane navedbe, da vložitev ugovora zoper odpust obveznosti dne 1. 3. 2018 predstavlja novo dejstvo in da obsojenec na predobravnavnem naroku krivde ne bi priznal, v kolikor bi takrat vedel, da mu zaradi priznanja krivde, kasneje v postopku odpusta obveznosti znotraj postopka osebnega stečaja, obveznosti ne bodo odpuščene. Na podlagi takšnih pritožbenih izvajanj ni mogoče dovoliti obnove, saj veljavnosti priznanja krivde ni mogoče pogojevati na način, kot ga izpostavlja pritožba in tako ne gre za dejstva, ki bi lahko pripeljala do drugačne sodbe.

10. Ker zatrjevana dejstva in predlagani dokazi v postopku obnove kazenskega postopka torej tudi po oceni pritožbena sodišča niso takšni, da bi lahko bili podlaga za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče v pravnomočno kazenskem postopku, in ker pritožba zagovornice obsojenca tudi v ostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko omajalo pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, jo je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Izrek o plačilu sodne takse kot stroška pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu s tarifno številko 7143, 7112 in 71113 Zakona o sodnih taksah.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 285.a, 285.a/3, 285.a/3-5, 285.b, 285.c, 285c/1, 410, 410/1, 410/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NzI5