VSM Sklep II Kp 12025/2018

Jedro

Dejanski opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 191. člena KZ.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega P.P. se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sodbo II K 12025/2018 z dne 18.10.2018 obdolženega P.P. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka, in sicer sodno takso v znesku 136,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zoper odločbo o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP) ugotovilo naslednje:

4. V opisu kaznivega dejanja, ki izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, se obdolžencu očitajo vsa izvršitvena ravnanja kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 191. člena KZ-1, in sicer grdo ravnanje ter drugače boleče in ponižujoče ravnanje, prav tako, da je z grožnjo z neposrednim napadom na življenje in telo oškodovanko preganjal iz skupnega prebivališča ter jo z nasilnim omejevanjem njenih enakih pravic spravljal v skupnosti v podrejen položaj, ne da bi bilo iz konkretizacije v opisu razvidno, katero od teh ravnanj bi naj bilo v posameznem primeru storjeno. Tako se ne ve ali je obdolženec z oškodovanko grdo ravnal tedaj, ko jo je porinil v vrata, tako da se je močno udarila? Ali je morda takrat z njo boleče ravnal in v kakšnem smislu je šlo za boleče ravnanje in kaj jo je bolelo ter kdaj je z njo ravnal tako, da je bila ponižana? Iz opisa tudi ne izhaja, da bi obdolženec oškodovanki grožnje izrekel z namenom preganjanja iz skupnega prebivališča, niti na kakšen način je obdolženec oškodovanko z grožnjami preganjal iz skupnega prebivališča, ki je bilo na naslovu mame oškodovanke, A. ulica X, T.. Vse to pa ne izhaja niti iz razlogov izpodbijane sodbe, ki so nejasni in tudi nepopolni. Sodišče prve stopnje je namreč vsa ravnanja obdolženca opredelilo kot nasilje nad oškodovanko, ne da bi se konkretno in določno opredelilo do posameznih obdolžencu očitanih izvršitvenih oblik. Opisane kršitve tako predstavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj imamo opraviti z nerazumljivim izrekom ter nepopolnimi in nejasnimi razlogi izpodbijane sodbe.

5. Obstoj take kršitve ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zato je pritožbeno sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ob aktivnem sodelovanju državnega tožilca odpravilo ugotovljene kršitve in o zadevi vnovič odločilo. Pri tem bo kritično presodilo ostale pritožbene navedbe zagovornika, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, in sicer splava ter postopka priznanja očetovstva in izrečenih groženj obdolženca ter preganjanja oškodovanke iz skupnega prebivališča. Z njimi se namreč pritožbeno sodišče, glede na naravo ugotovljene kršitve, ni moglo ukvarjati.

Datum zadnje spremembe:

15.04.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba IV Kp 13231/2016
• VSL sklep Cpg 425/93
• VSRS sklep VIII Ips 44/2015