VSM Sklep II Kp 54911/2016

Jedro

V izreku izpodbijanega sklepa opisani dejanji pa imata po presoji pritožbenega sodišča vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 263. člena KZ-1, prav tako pa so le-ti tudi konkretno navedeni.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zoper

osumljenega A.A., sina I. in Š., rojenega ..., EMŠO: ..., stanujočega B., Slovenca, državljana Republike Slovenije,

uvede preiskava

zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 263. člena Kazenskega zakonika, storjena s tem, da je:

1. v času med 10. 6. 2016 in 10. 10. 2016 na P., ko je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo 2. in 4. javni razpis za podukrep 4.1, kot javni uslužbenec, zaposlen na C. na delovnem mestu svetovalec specialist II za področje namakanja kmetijskih zemljišč, zavestno kršil predpis o javnem razpisu in pri tem očitno nevestno ravnal v službi, ker ni pravočasno rešil in oddal 95 vlog upravičencev, ki so kandidirali na javnem razpisu, čeprav bi moral predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic upravičencev in je kršitev res nastala, saj upravičenci, katerih vloga ni bila oddana pravočasna v roku, niso imeli možnosti kandidiranja za pridobitev denarnih sredstev iz javnega razpisa, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, katerih zaprošena vrednost znaša najmanj 3.687.063,71 EUR;

2. v času med 10. 6. 2016 in 10. 10. 2016 na P., ko je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo 2. in 4. javni razpis za podukrep 4.1, kot javni uslužbenec, zaposlen na C. na delovnem mestu svetovalec specialist II za področje namakanja kmetijskih zemljišč, zase sprejel nagrado v višini 1.500,00 EUR od D.D., ki je kandidiral na javnem razpisu, z obljubo, da bo njegovo vlogo rešil, in tako izkoristil svoj položaj javnega uslužbenca, da se opravi kakšno uradno dejanje.

Obrazložitev

1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju je z napadenim sklepom, po podanem nestrinjanju preiskovalne sodnice, zavrnil zahtevo državne tožilke za opravo preiskave zoper osumljenega A.A. zaradi suma storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 263. člena KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki osumljenca ter potrebna nagrada in izdatki njegovega zagovornika proračun.

2. Zoper sklep se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožila okrožna državna tožilka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter napadeni sklep spremeni tako, da zoper osumljenca uvede preiskavo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče soglaša z izvajanji pritožbe, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na zmotne dejanske zaključke. Prvostopenjsko sodišče utemeljenosti suma, ki se zahteva za uvedbo preiskave, sploh ni ugotavljalo, pač pa je presojalo verodostojnost dokazov in v nadaljevanju ocenjevalo, ali so izpolnjeni zakonski znaki očitanih kaznivih dejanj. V točki 4 razlogov napadenega sklepa je tako zaključilo, da v zahtevi za preiskavo osumljencu očitani dejanji nista kaznivi dejanji, ker opis ne vsebuje vseh potrebnih zakonskih znakov, saj osumljenec v zvezi z očitki o nepravočasni rešitvi in vložitvi vlog 95 upravičencev, ki so kandidirali na javnem razpisu, ni imel statusa uradne osebe niti javnega uslužbenca, saj je tovrstna storitev sodila v tržno dejavnost C.. Takšna preuranjena ocena sodišča prve stopnje pa je stvar nadaljnjega preiskovalnega postopka in ne razlogov sklepa o preiskavi glede obstoja utemeljenega suma.

5. Dejanje ni kaznivo dejanje, če v opisu manjka kateri izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja, ali če ti zakonski znaki pri opisu dejanja niso konkretno navedeni. V izreku izpodbijanega sklepa opisani dejanji pa imata po presoji pritožbenega sodišča vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 263. člena KZ-1, prav tako pa so le-ti tudi konkretno navedeni. Zahtevi za preiskavo državne tožilke tako ni mogoče očitati pomanjkljivosti v opisu dejanj, kot je to nepravilno storilo sodišče prve stopnje, saj je iz opisa (...kot javni uslužbenec, zaposlen na C. na delovnem mestu svetovalec specialist II za področje namakanja kmetijskih zemljišč....) jasno razviden tudi zakonski znak javni uslužbenec, obstoj katerega v napadenem sklepu problematizira zunajobravnavni senat. Ni namreč nobenega dvoma, da je osumljenec imel status javnega uslužbenca. Ali je očitana dejanja dejansko izvršil kot javni uslužbenec, pa je stvar dokazne ocene in preiskave. Čeprav prvostopenjski sklep nima razlogov glede kaznivega dejanja pod točko 2 izreka, kot to pravilno izpostavlja pritožba, pa je obstoj vseh zakonskih znakov mogoče ugotoviti tudi glede očitanega kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 263. člena KZ-1.

6. Na podlagi prvega odstavka 167. člena ZKP se preiskava začne zoper določeno osebo, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pri čemer za presojo obstoja utemeljenega suma ni potrebno, da so v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi, pač pa, da so ugotovljena tista dejstva in zbrani dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma je potrebno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne presoja pa se verodostojnosti posameznih (nasprotujočih si) dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe.

7. Da je v obravnavani zadevi podan utemeljen sum v smeri očitanih kaznivih dejanj, je v zahtevi za preiskavi ustrezno obrazložila državna tožilka. Osumljenec je bil namreč v kritičnem času kot javni uslužbenec zaposlen na C. na delovnem mestu svetovalec specialist II za področje namakanja kmetijskih zemljišč. Po pogodbi o zaposlitvi (list. št. 9-12) je njegovo delo obsegalo tudi svetovanje in pomoč pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike ter izdelavo zahtevnih vlog in poslovnih načrtov za kmetije. Tako je bil osumljenec pooblaščen za pripravo in vlaganje prijav na javne razpise Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, konkretno tudi za 2. in 4. javni razpis, ki sta navedena v izreku napadenega sklepa. Da je šlo v obravnavanem primeru za opravljanje javne službe, izhaja tudi iz odločbe Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo z dne 27. 3. 2017. Kmetijska inšpekcija je namreč na C. opravila inšpekcijski pregled v zadevi izvajanja strokovnega nadzora nad izvajanjem javne službe kmetijskega svetovanja z namenom izboljšanja upravljanja proračunskih sredstev in pregleda korektnega izvajanja javnih služb, v posledici česar je izdala navedeno odločbo. Iz poročila o inšpekcijskem nadzoru z dne 30. 3. 2017 pa je razvidno, da je osumljenec na predmetna javna razpisa oddal 18 vlog, medtem ko je imel nedokončanih 95 vlog, katerih zaprošene vrednosti so znašale najmanj 3.687.063,71 EUR. Glede kaznivega dejanja pod točko 2 izreka pa utemeljen sum izhaja iz ustne ovadbe in pisne izjave D.D. Slednji je osumljencu z namenom, da ga prijavi na razpis, izročil 1.500,00 EUR gotovine, za kar ni dobil potrdila ali računa. Kasneje je izvedel, da ga osumljenec na razpis niti ni prijavil.

8. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča iz spisovnih podatkov izhaja utemeljen sum glede osumljenega A.A. v smeri storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 in kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 263. člena KZ-1, zato je pritožbi ugodilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

21.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSM sklep II Kp 61664/2012
• sodba II U 448/2011
• VSRS Sodba XI Ips 51006/2018