VSM Sklep I Cpg 15/2019

Jedro

V sklepu, s katerim sodišče izda začasno odredbo, sodišče tudi odloči, koliko časa naj odredba traja. S potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, začasna odredba preneha veljati po samem zakonu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom, v zvezi s sklepom o popravi, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je začasna odredba po sklepih opr. št. Zg 5/2016 z dne 28. 9. 2016 in opr. št. Zg 5/2016 z dne 17. 5. 2017 prenehala veljati in se postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavi ter opravljena dejanja razveljavijo.

2. Proti temu sklepu se pritožuje upnik in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. S pritožbenim predlogom se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma njegovo spremembo tako, da se predlog dolžnika v celoti zavrne ter naloži dolžniku povrnitev vseh upniku nastalih stroškov. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje samo od sebe, ne da bi bil podan kakršenkoli zahtevek katerekoli od pravdnih strank, ugotovilo, da je začasna odredba po sklepih opr. št. Zg 5/2016 z dne 28. 9. 2016 in opr. št. Zg 5/2016 z dne 17. 5. 2017, prenehala veljati. Z navedenim je prekršilo prvi odstavek 2. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da v pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov (kar velja tudi v gospodarskih sporih). V konkretnem primeru je sodišče odločalo mimo postavljenih zahtevkov, saj je dolžnik predlagal, da se razveljavi začasna odredba z dne 17. 5. 2017 in ne, da se ugotovi prenehanje njene veljavnosti. Glede začasne odredbe z dne 28. 9. 2016 pa dolžnik celo sploh ni postavil nobenega zahtevka. Dejstvo, da je sodišče odločilo mimo postavljenega zahtevka, je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa, saj je sodišče odločalo o zahtevku, ki sploh ni bil postavljen, tak sklep pa ne more biti ne zakonit ne pravilen, tako da je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Hkrati pa je bila kršena tudi pravica upnika do izjavljanja, saj v zvezi z ugotovitvijo, da sta začasni odredbi prenehali veljati, glede na to, da tak zahtevek sploh ni bil postavljen, upniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zato je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugotovitev, da sta začasni odredbi prenehali veljati, pa je tudi materialnopravno povsem zmotna, saj noben predpis ne daje podlage za tako odločitev, kot jo je na lastno pest kar po uradni dolžnosti sprejelo sodišče v izreku izpodbijanega sklepa. Navedeno bi sodišče lahko ugotovilo, le v obrazložitvi kot prehodno vprašanje. Tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v nobeni svoji določbi ne daje podlage zato, da bi sodišče v izreku sklepa ugotavljalo, da začasna odredba ne velja več, ne na predlog, in še zlasti ne po uradni dolžnosti. Ostaja nepojasnjeno, zakaj in na kakšni podlagi je sodišče tako odločilo, zato sklep o sprejeti odločitvi nima razlogov, zaradi česar ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti in je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Upnik tudi izpostavlja, da je dolžnik predlog podal le glede začasne odredbe z dne 17. 5. 2017, sodišče pa je odločalo tudi o začasni odredbi z dne 28. 9. 2016. Glede začasne odredbe z dne 28. 9. 2016 ne dolžnik ne upnik sodišča nista obvestila o ničemer, dolžnik je izrecno sodišče obvestil samo glede začasne odredbe z dne 17. 5. 2017, zato sodišče po uradni dolžnosti ne bi smelo odločati o začasni odredbi z dne 28. 9. 2016. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave.

6. V obravnavanem postopku zavarovanja z začasno odredbo je sodišče prve stopnje odločalo o dveh predlogih za izdajo začasne odredbe in obema ugodilo s sklepom Zg 5/2016 z dne 28. 9. 2016 in Zg 5/2016 z dne 17. 5. 2017. V obeh sklepih je določilo čas trajanja začasne odredbe, in sicer, da ti veljata do poteka 30 dni po pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil upnik s tožbo neuspešen, saj je bil njegov tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen.

7. Sodišče druge stopnje uvodoma kot neutemeljena zavrača pritožbena uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Z odločitvijo, sprejeto z izpodbijanim sklepom, sodišče ni odločalo o nobenem zahtevku. O zahtevku iz obravnavanega postopka zavarovanja, to je o upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje s sklepoma Zg 5/2016 z dne 28. 9. 2016 in Zg 5/2016 z dne 17. 5. 2017 že odločilo. Predmet izpodbijanega sklepa je ustavitev postopka zavarovanja zaradi poteka časa, zaradi katerega je bila izdana. Odločitev o ustavitvi je vezana zgolj na ugotovitev, ali je čas, za katerega je bila izdana, potekel in ni vezana na zahtevke strank. Očitek, da je sodišče prve stopnje z ugotovitvijo v izreku izpodbijanega sklepa, da je začasna odredba po sklepih Zg 5/2016 z dne 28. 9. 2016 in Zg 5/2016 z dne 17. 5. 2017 prenehala veljati, odločilo mimo postavljenega zahtevka in kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, je zato neutemeljen.

8. Kot neutemeljen pa se nadalje izkaže tudi očitek, da upniku v zvezi z ugotovitvijo, da je začasna odredba prenehala veljati, glede na to, da takšen zahtevek sploh ni bil postavljen, ni bila dana možnost obravnavanja, s čemer naj bi bila storjena bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. V sklepu, s katerim sodišče izda začasno odredbo, sodišče tudi odloči, koliko časa naj odredba traja (prvi odstavek 277. člena ZIZ). S potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, začasna odredba preneha veljati po samem zakonu.

10. Upnik ne prereka dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da je bil rok trajanja začasne odredbe po obeh sklepih določen tako, da začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe v pravdnem postopku, ter da je bil tožbeni zahtevek upnika v celoti pravnomočno zavrnjen. Zato je neutemeljena pritožbena graja, da noben predpis ne daje podlage za odločitev, da je začasna odredba prenehala veljati. Glede na dejstvo, da s potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, ta preneha že na podlagi zakona, tovrstna ugotovitev sodišča prve stopnje tudi ne potrebuje posebne obrazložitve, zaradi česar tudi ni utemeljen pritožbeni očitek postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na takšne ugotovitve sodišča prve stopnje, ki niso predmet pritožbenega izpodbijana, je začasna odredba po obeh sklepih prenehala veljati že po samem zakonu. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje dejstvo prenehanja začasne odredbe ugotovilo v izreku sklepa, pa takšna ugotovitev ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

11. Tudi ne gre slediti pritožbenemu stališču, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o začasni odredbi z dne 28. 9. 2016. V skladu z gramatikalno razlago prvega odstavka 278. člena ZIZ in ustaljeno sodno prakso namreč za izdajo sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja zaradi poteka časa veljavnosti začasne odredbe ni potreben predlog stranke (tako tudi VSL Sklep II Cp 1876/2018, VSL Sklep I Cpg 315/2017 in VSK Sklep Cp 879/2007).

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik, neuspešen s pritožbo, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

21.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cpg 311/2017
• VSM sklep I Cp 999/2013
• VSC sklep Cp 204/2017