VSM Sklep I Ip 872/2018

Jedro

Upnik je upravičen do povrnitve le tistih izvršilnih stroškov, ki so potrebni za izvršbo. Navedeno merilo upravičenosti se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Po pojasnjenem sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Pri tem so stroški opravljenih dejanj izvršitelja utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe.

V obravnavani zadevi izvršitelj ni opravil nobenega drugega dejanja kot sprejel gotovino vsak mesec v obdobju zadnjih šest mesecev, pri čemer izterjevana obveznost z navedenimi zneski gotovine ni bila poplačana.

Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana.

Izvršitelj po pojasnjenem ni imel podlage za ravnanje, ki po vsebini kaže na uresničevanje dogovora dolžnika z izvršiteljem o obročnem plačevanju, ki odloži izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za povrnitev stroškov izvršitelja.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je bil izvršitelj v skladu s tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom upravičen obračunati 50 točk za vsak prejem gotovine s strani dolžnika. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upniku povrnejo priglašeni stroški. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik je upravičen do povrnitve le tistih izvršilnih stroškov, ki so potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navedeno merilo upravičenosti se nanaša na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Po pojasnjenem sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Pri tem so stroški opravljenih dejanj izvršitelja utemeljeni le, če je postopanje izvršitelja skladno s predpisi in namenom izvršbe, kar pa ni bil primer v obravnavani zadevi.

5. V obravnavani zadevi izvršitelj ni opravil nobenega drugega dejanja kot sprejel gotovino vsak mesec v obdobju zadnjih šest mesecev, pri čemer izterjevana obveznost z navedenimi zneski gotovine ni bila poplačana (šlo je le za redna delna plačila). Vsak mesečni prejem gotovine je obračunal po tar. št. 16. Iz spisa ni razvidno, da bi izvršitelj sploh odšel na kraj opravljanja rubeža premičnin. Pojasnjeno ravnanje izvršitelja ni skladno z dolžno skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ki mora opraviti izvršbo na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika oziroma izvršitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Navedeno ravnanje ima sorodni učinek odlogu izvršbe, ki pa je brez pravne podlage.

6. Izvršitelj je sicer dolžan pred opravljanjem rubeža pozvati dolžnika k plačilu, vendar sme opustiti opravo izvršilnih dejanj le, če je obveznost v celoti poravnana (prvi in peti odstavek 53. člena v zvezi s 73. členom Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). Pojasnjeno izvršiteljevo ravnanje je v očitnem nasprotju z jasno prepovedjo, da v primeru delnega plačila ne sme odložiti ali prekiniti izvršilnih dejanj glede preostalega neplačanega dela obveznosti (drugi odstavek 54. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).

7. Odlog na predlog upnika je dopusten le, če upnik poda predlog izvršitelju v skladu z določilom četrtega odstavka 72. člena ZIZ, na dolžnikov predlog pa lahko odloži izvršbo sodišče v skladu z določili 71. člena ZIZ. V obravnavani zadevi tak primer ni bil podan. Izvršitelj po pojasnjenem ni imel podlage za ravnanje, ki po vsebini kaže na uresničevanje dogovora dolžnika z izvršiteljem o obročnem plačevanju, ki odloži izvršbo.

8. Dogovor o obročnem odplačevanju je dopusten le neposredno med upnikom in dolžnikom, ki je lahko podlaga za odlog izvršbe (na predlog upnika s soglasjem dolžnika, ali na predlog dolžnika, ki vloži ugovor iz 9. točke 55. člena ZIZ). Izvršitelj sicer mora prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). V nasprotju z navedeno zahtevo je ravnanje izvršitelja, ki mesečno prevzema obročna plačila gotovine s sočasnim odlogom izvršbe, saj so lahko v primeru dogovora o obročnem plačilu z upnikom delna plačila izvedena neposredno upniku brez izvršiteljevih stroškov. Z upoštevanjem pojasnjenih pravil se zasleduje jasnost položajev strank glede odloga izvršbe in preprečuje morebitna samovolja izvršitelja glede (ne)oprave izvršilnih dejanj, ki dolžniku tudi lahko povzroča nepotrebne stroške.

9. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

18.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSC sklep I Cp 1582/2006
• VSL sklep I Ip 2915/2009
• VSM Sklep I Ip 612/2020