VSM Sklep I Ip 821/2018

Jedro

Izvršilno sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Če upnik bremena navedb o odločilnih dejstvih glede izterjevane obveznosti ne zmore, izvršilno sodišče samo teh dejstev ne sme ugotavljati. Obračuni lahko le dopolnjujejo trditve strank, ne morejo pa upnikovih trditev nadomestiti na način, da bi moralo sodišče iz njih sámo izbirati ustrezne trditve, za kar si prizadeva upnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika, glede njega razveljavilo sklep o izvršbi in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Upnik v pravočasni pritožbi pojasnjuje, da je v številnih vlogah in prilogah pojasnil terjatev. Sklicuje se na priložen amortizacijski načrt in obširno pojasnjuje svoj obračun terjatve. Vztraja, da je upravičen do zamudnih obresti, kot so bile dogovorjene. Priznava, da je podal v postopku več različnih obračunov. Glede zneska preostalega dolga se sklicuje na predhodna postopka In 47/98 in In 62/2008. Sodišče prve stopnje bi moralo upnika pozvati k dodatnim pojasnilom, ne pa ugoditi ugovoru. Zatrjuje, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, pri čemer so dejstva ugotovljena v nasprotju s predloženimi listinami. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje povzema v svojo obrazložitev pravilne razloge sodišča prve stopnje in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Ni podana zatrjevana procesna kršitev, saj je sodišče prve stopnje odločitev utemeljilo. Razlogi se nanašajo na pomanjkljive trditve, ki ne omogočajo preizkusa skladnosti z izvršilnim naslovom. Na posplošeno pritožbeno grajo o neustreznem povzemanju vsebine listin, ne da bi upnik pojasnil, v čem je podano neskladje, sodišče druge stopnje ne more odgovoriti.

7. Sodišče druge stopnje je že v predhodnem razveljavitvenem sklepu (I Ip 1010/2013) pojasnilo, da je preizkus skladnosti z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih kompleksno in opisno opredeljenih posojilnih obveznosti, posojilo pa vezano na tujo valuto (40.320,00 DEM), po prvem odstavku 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek po posameznih obveznostih in opredeli vse njihove elemente, pri čemer mora tudi upoštevati delna plačila. Podalo je tudi napotilo, da je izvršilni naslov podan le za obveznosti, ki ne nasprotujejo prisilnim predpisom (4. člena Zakona o notariatu - ZN in tretji odstavek 3. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), kar velja za zamudne obresti.¹ Izvršilno sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).

8. Če upnik bremena navedb o odločilnih dejstvih glede izterjevane obveznosti ne zmore, izvršilno sodišče samo teh dejstev ne sme ugotavljati, za kar si pravzaprav upnik prizadeva v pritožbi, ko pojasnjuje, da navedbe izhajajo iz predloženih listin. Obračuni lahko le dopolnjujejo trditve strank, ne morejo pa upnikovih trditev nadomestiti na način, da bi moralo sodišče iz njih sámo izbirati ustrezne trditve, za kar si prizadeva upnik. Že sama okoliščina, ki jo upnik priznava, da je sam ponudil več različnih obračunov dolga, kaže na nejasnost opredelitve. Sodišče v tovrstni situaciji nikakor ni dolžno samo izbirati, kaj od predloženega je ustrezno. Sodišče prve stopnje je dvakrat pozivalo upnika k dopolnitvi svojih navedb. Dodatne možnosti upniku ni bilo več dolžno dati, kot neutemeljeno meni upnik.

9. Sodišče prve stopnje je obširno pojasnilo pomanjkljivosti upnikovih navedb (zlasti 19. in 20. točka obrazložitve), čemur sodišče druge stopnje nima več kaj dodati. Sedanja obširna izvajanja upnika glede dolga v pritožbi so nedopustne novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki jih upnik neutemeljeno podaja v prepričanju, da mu sodišče prve stopnje ni dalo ustrezne možnosti dodatne pojasnitve, kar ne drži, kot je že bilo pojasnjeno.

10. Sklicevanje na predhodne postopke in v njih podane obrazložitve sodišč ni bistveno in zadostno, saj sodišča v obravnavanem postopku ne vežejo.

11. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam priglašene pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Sodišče prve stopnje je sicer zmotno uporabilo določila Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljnih obrestni meri - ZPOMZO, ki je veljal le za domačo, ne pa tudi tujo valuto (nemške marke).

Datum zadnje spremembe:

15.02.2019

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cpg 994/2016
• VSL Sodba I Cpg 842/2017
• VDSS Sodba Psp 431/2017