VSM Sklep I Ip 590/2018

Jedro

Sodišče prve stopnje je upnikov predlog meritorno presojalo in pravilno ugotovilo, da je ta vsebinsko pomanjkljiv oziroma nesklepčen, saj upnik ne navaja dejstev, ki bi utemeljevala njegov predlog. Prvi odstavek 31. člena ZIZ predpisuje dejstva oziroma okoliščine, ki jih mora upnik izkazati, da s predlogom za seznam premoženja uspe. Ker upnikov predlog le-teh ni obsegal, gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je predlog upnika z dne 2. 2. 2018 za izdajo odredbe, da dolžnica predloži seznam premoženja, zavrnilo. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da upnik ni izkazal verjetnosti, da ne bo mogel biti poplačan s predlaganimi sredstvi izvršbe, saj v predlogu ni niti omenil, na podlagi česa sklepa oziroma domneva, da izvršba ne bo uspešna, in jo oprlo na prvi odstavek 31. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Upnik v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ in izpodbija sklep v celoti. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo 31. člen ZIZ. Dikcija 31. člena ZIZ, ki ne vsebuje le "na predlog upnika", temveč tudi "po oceni sodišča", omogoča, da poleg upnika tudi sodišče poda predlog za predložitev seznama premoženja. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29. 1. 2018 to tudi storilo in pri tem samo opravilo oceno, da upnik s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti poplačan. Pretirano formalistično in v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka je namreč, da sodišče upniku najprej da možnost, da predlaga predložitev seznama, nato pa od njega zahteva, da ponovno opravlja oceno, ki jo je opravilo že sodišče samo. Sodišče je prekršilo tudi 214. člen ZPP, saj splošno znano dejstvo, v konkretnem primeru dejstvo, da izvršba ne more biti uspešna, če ne obstajajo viri za predlagana izvršilna sredstva, kot zatrjuje sodišče v 2. točki sklepa, niti ni treba dokazovati. Sklepu očita tudi bistveno kršitev določb postopka, saj so razlogi v sklepih med seboj v nasprotju. Kljub temu, da je upnik sledil predlogu sodišča, je prvostopenjsko sodišče predlog zavrnilo, medtem ko je v sklepu z dne 29. 1. 2018 navedlo, da v kolikor upnik v danem roku ne bo sledil pozivu, bo izvršbo ustavilo. Dodatno je storjena bistvena kršitev določb postopka s tem, ko je sodišče prekršilo 108. člen ZPP, saj bi moralo, v kolikor je menilo, da njegov predlog ne vsebuje vsega, vlogo obravnavati kot nepopolno. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je glede na prehodne in končne določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ-L, Uradni list RS, št. 11/2018), ki je začel veljati 25. 3. 2018 ter datum izdaje izpodbijanega sklepa uporabiti določbe veljavne pred novelo ZIZ-L.

5. Prav ima pritožba, da 31. člen ZIZ omogoča, da se postopek za seznam premoženja uvede, če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, kot tudi tedaj, ko to oceni sodišče. Vendar upnik spregleda bistveno, da je potrebno v konkretni situaciji citirano določbo razlagati v povezavi s šestim odstavkom 45. člena ZIZ. Ta izrecno nalaga sodišču da, če po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, sodišče upnika pozove, da v 15. dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali da predlaga predložitev seznama iz 31. člena ZIZ. Citirana določba natančno predpisuje postopanje sodišča in jasno upniku nalaga aktivnost za nadaljnji postopek. Izključno v njegovi dispoziciji je, potem ko je že pridobil izvršilni naslov (pravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine)¹ in je bilo ugotovljeno, da viri za predlagano izvršilno sredstvo ne obstajajo,² ali se bo postopek nadaljeval tako, da bo podal predlog za novo sredstvo ali predmet izvršbe ali predlagal, da sodišče dolžniku odredi, da predloži seznam premoženja. ZIZ ne nalaga sodišču, da opravi kakršnekoli poizvedbe, ali obstajajo viri za druga izvršilna sredstva in nato v nadaljevanju oceni verjetnost, da dolžnik z njimi ne bo mogel biti poplačan, temveč je ta aktivnost v celoti naložena upniku. Upnik je tisti, ki mora za nadaljevanje postopka opraviti poizvedbe o obstoju virov za sredstva izvršbe in se odločiti, ali bo podal predlog za izvršbo na ta sredstva, ali pa ob oceni, da z njimi ne bo poplačan, podati predlog iz prvega odstavka 31. člena ZIZ. V slednjem primeru mora, kot to zahteva zakonska določba prvega odstavka 31. člena ZIZ, za verjetno³ izkazati, da s predlaganimi sredstvi ne bo mogel biti v celoti poplačan.

6. Breme izkazovanja verjetnosti je torej v celoti na strani upnika, pri čemer mora upnik navesti konkretizirana dejstva, iz katerih je mogoče ugotoviti, da s predlaganimi sredstvi ne bo mogel biti v celoti poplačan.

7. Sodišče druge stopnje soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da dolžnik zahtevanega pogoja iz prvega odstavka 31. člena ZIZ ni izkazal. Podal je namreč le predlog za izdajo odredbe, brez vsakršnih navedb, s katerimi bi utemeljil domnevo, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, in brez vsakršne dokazne podlage. Predlog brez okoliščin, ki bi kazale, da s predlaganimi sredstvi izvršbe upnik ne bo mogel biti poplačan, ne more zadostiti zahtevi iz prvega odstavka 31. člena ZIZ. Pritožbeno zavzemanje za drugačno presojo upnikovega predloga je na podlagi obrazloženega zavrniti.

8. Zavrniti je pritožbeno kritiko, da so razlogi v sklepih med seboj v nasprotju. S sklepom z dne 29. 1. 2018 je sodišče prve stopnje skladno s šestim odstavkom 45. člena ZIZ upnika pozvalo, da v 15. dneh predlaga novo sredstvo ali predmet izvršbe ali predlaga predložitev seznama premoženja iz 31. člena ZIZ. V sklepu ga je tudi opozorilo na posledice, če tega ne stori v roku, to je, da sodišče izvršbo ustavi. Upnik je pozivu res sledil in v postavljenem roku podal predlog za seznam dolžnikovega premoženja. S tem je preprečil nastop zagrožene posledice iz sklepa z dne 29. 1. 2018. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog meritorno presojalo in pravilno ugotovilo, da je ta vsebinsko pomanjkljiv oziroma nesklepčen, saj upnik ne navaja dejstev, ki bi utemeljevala njegov predlog. Prvi odstavek 31. člena ZIZ kot materialni predpis predpisuje dejstva oziroma okoliščine, ki jih mora upnik izkazati, da s predlogom uspe. Ker upnikov predlog le-teh ni obsegal, gre za vsebinsko in ne formalno pomanjkljivost. Pritožbeno stališče, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ker upnika ni pozvalo na dopolnitev predloga, je zato zavrniti.

9. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena, sodišče druge stopnje jo je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350.člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev. Upnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato o njih ni bila sprejeta odločitev (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Upnik z izvršilnim naslovom izkazuje pravni interes za pridobitev podatkov iz zbirk podatkov (šesti odstavek 4. člena ZIZ).
² Sodišče je s poizvedbo v evidenco RTRR dne 29. 1. 2018 ugotovilo, da dolžnica nima odprtih računov (l.št. 11).
³ Sodišče o predlogu za predložitev seznama dolžnikove premoženja odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Verjetnost je podana takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekega zaključka, več od tistih, ki kažejo na nasprotno. Ker se odloča na podlagi verjetnosti, sodišče praviloma ne izvaja dokazov, pač pa na podlagi gradiva v spisu oceni, ali so navedbe, s katerimi upnik utemeljuje izdajo odredbe za predložitev seznama o stanju dolžnikovega premoženja, izkazane s stopnjo verjetnosti.

Datum zadnje spremembe:

11.12.2018

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 999/2005
• VSL sklep II Cpg 551/2000
• VSK sklep II Cpg 266/2001